Evropska komisija je predlagala organizacijske, kadrovske in vsebinske spremembe osrednje Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex). Če bodo spremembe potrdile tudi države članice, bo agencija s svojim osebjem v kriznih situacijah še bolj pomagala pri zaščiti zunanjih meja Evropske unije, hkrati pa bo državam članicam tudi v pomoč pri vračanju zavrnjenih prosilcev za azil iz Evropske unije.
»Zaščita zunanjih meja je temeljna naloga. Je prvi pogoj, da lahko obdržimo naše svoboščine in se krepi zaupanje med državami članicami,« je ob predstavitvi močnejšega mandata Frontexa povedal komisar za migracije Magnus Brunner. Po poletnih izrednih razmerah v španski eksklavi Ceuti, ko je na špansko ozemlje vdrlo več kot 80.000 migrantov, vsaj 140 ljudi pa je umrlo, evropska komisija krepi agencijo Frontex.
Potrojeno osebje Frontexa
Povečali bodo število njenih enot. Frontex ima močno osebje, trenutno okoli 10.000 mož, od katerih jih je v uradniškem delu okoli 3000, 7000 pa je operativnih sil, ki jih države članice iz svojega sestava policije dajo na razpolago Frontexu za določeno obdobje. Frontexovo osebje se bo podvojilo, prav tako pa bodo vzpostavljene nove posebne enote za hitro posredovanje. Te bi v primeru izrednih razmer na evropski zunanji meji lahko v kratkem času prihitele na pomoč nacionalnim varnostnim organom. Evropska rezerva Frontexa bo štela kar 17.000 pripadnikov, ki bodo državam na voljo na njihovo zaprosilo. Vsa ta povečanja osebja Frontexa torej pomenijo, da se bo število Frontexovih uslužbencev kar potrojilo. Povečanja naj bi se do leta 2041 dogajala postopoma. »Želimo, da so enote Frontexa na kraju grožnje v nekaj urah, in ne tako kot sedaj v nekaj tednih,« je nujnost hitrejšega ukrepanja ponazoril komisar Brunner.
Čeprav se število nezakonitih prehodov meje zmanjšuje – doseglo je najnižji raven po letu 2021 – Brunner opozarja, da evropskim mejam grozijo nove nevarnosti. Med njimi je omenil problematične geopolitične razmere, hibridne napade, kibernetske napade na mejno infrastrukturo in celo nove migracijske poti. Odpira se denimo pot iz Bangladeša in Pakistana prek zalivskih držav do Libije in Egipta, od koder migranti poskušajo priti v Evropo, je opozoril.
Osrednja agencija za vračanje migrantov
Glavna naloga Frontexa, da nudi podporo državam članicam pri varovanju meja, bo ostala nespremenjena. Bo pa z danim predlogom evropske komisije razširjen nabor njenih pristojnosti. Pomoči članicam pri preverjanju potnih listov ali nadzoru meja s patruljami se bo sedaj še občutneje dodala pomoč pri izgonu zavrnjenih prosilcev za azil. Čeprav agencija že sedaj sodeluje pri izgonu tujcev s podporno vlogo državam članicam (lani so članicam pomagali pri deportaciji 64.000 ljudi, najeli pa so 220 čarterskih letov), bodo to vlogo sedaj še okrepili. Frontex naj bi dejansko postal osrednja agencija EU za izgon.
Da bi ta dejavnost stekla kar se da usklajeno z državami članicami, bodo ustanovili novo koordinacijsko središče za izgon. Težava sicer je, da je stopnja izgona precej nizka. Na ravni Evropske unije znaša 32 odstotkov, kar je po Brunnerjevih besedah daleč premalo. V afriške države jim uspe vrniti okoli deset odstotkov zavrnjenih prosilcev za azil, na Bližnji vzhod pa slabih 17 odstotkov. Le majhno število držav namreč pri postopkih vračanja dejansko sodeluje. Frontex bo odslej po predlogih komisije postal osrednji akter za vračanje zavrnjenih prosilcev za azil v njihove domovine. Postopek naj bi center vodil od začetka do konca, kar bi pomenilo, da bo vključen v strateško načrtovanje vračanja vse do reintegracije vrnjenih v njihove družbe. »Cilj je, da povečamo vrnitve,« je bil jasen Brunner. Frontex bi po predlogu komisije dobil tudi pooblastilo, da vrača migrante iz tretjih držav v tretje države. To bi pomenilo, da jih lahko nekje iz Afrike na primer vrnejo v njihove domovine v Aziji. Cilj Evropske unije je sicer tudi vzpostaviti centre za vračanje v tretjih državah.
Brunner je pojasnil, da je tako vračanje v interesu Evropske unije. »Ljudje na poti v EU tudi umrejo. Ustaviti jih moramo čim prej, da rešimo življenja,« je pojasnjeval. Da bi takšna vračanja dejansko lahko izvajali na ozemljih tretjih držav, bi morala z njimi Evropska unija skleniti posebne sporazume. Za zdaj lahko Frontex tretjim državam nudi zgolj tehnično pomoč, predvsem v obliki usposabljanja in krepitve zmogljivosti.
Tineke Strik: Frontex po poti ICE
»Namesto tega pa komisija tvega, da bo Frontex spremenila v evropsko različico agencije ICE, saj prisluhne desničarski retoriki, ki migrante razčlovečuje in ljudi obravnava kot varnostno grožnjo. Odločitev, da se število stalnega osebja agencije Frontex potroji, medtem ko drugi organi EU, kot je agencija za azil, trpijo zaradi nezadostnih sredstev, kaže, da se komisija zgolj odziva na desnico, namesto da bi upoštevala celotno sliko,« je kritična Tineke Strik.