Britanski kralj Karel III. je končno spregovoril, vsaj posredno, o dolgoletnem prijateljevanju brata Andrewa z razvpitim ameriškim pedofilom Jeffreyjem Epsteinom. In to tako, kot razlagajo v otoških medijih, da je napovedal pomoč policiji pri dveh preiskavah obtožb proti 66-letnemu nekdanjemu princu. Policija je sprožila prvo preiskavo po razkritju, da mu je Epstein v Windsor pripeljal »drugo žensko« (prva je bila najbolj znana Epsteinova žrtev Virginia Giuffre, ki je lani naredila samomor). Drugo preiskavo je sprožila po razkritju, da je Andrew, ko je bil posebni trgovinski odposlanec britanske vlade, Epsteinu posredoval zaupne informacije. Če to drži, mu grozi 14-letna zaporna kazen.
Kralj o gospodu bratu
Kaj točno je sporočila Buckinghamska palača? »Kralj je z besedami in ukrepi jasno izrazil svojo globoko zaskrbljenost nad obtožbami, ki še naprej prihajajo na dan o ravnanju gospoda Mountbattna Windsorja. Medtem ko se mora na trditve odzvati osebno on, smo v skladu s pričakovanju pripravljeni podpreti policijo, če se bo obrnila na nas.«
Britanska policija preiskuje tudi trditve, da je nekdanji britanski veleposlanik v ZDA Peter Mandelson prijatelju Epsteinu izdajal zaupne informacije, ko je bil minister. To je sprožilo orjaški politični škandal, zaradi katerega sta že odstopila šef kabineta in šef tiskovnega urada premierja Keira Starmerja, ki naj bi ga prepričala o kontroverznem imenovanju, čeprav je priznal, da je prej vedel, da je Mandelson ostal Epsteinov prijatelj tudi po prvi obsodbi zaradi zlorab deklet. Kritiki še vedno zahtevajo premierjev odstop (med njimi vodja škotskih laburistov), so ga pa soglasno podprli člani vlade.
Koga ščiti Maxwellova
Medtem Epsteinova zvodnica, Britanka Ghislaine Maxwell, ki prestaja dvajsetletno zaporno kazen, vztraja pri molku. Pričanje pred kongresom je opravila s sklicevanjem na ameriško ustavo, ki omogoča molk v primeru, če bi kdo s pričanjem obremenil sebe. Koga ščiti? Govori se o mnogih, tudi Donaldu Trumpu, od katerega Maxwellova že dolgo zahteva pomilostitev.
Epsteinovi arhivi so kot vreča brez dna, iz katere dan za dnem prihajajo nova imena. Tudi norveška. Začelo se je s kronsko princeso Mette-Marit, saj so arhivi razkrili, da je veliko let prijateljevala z Epsteinom. Oddelek norveške policije za finančni kriminal je zdaj sprožil preiskavo proti znanima diplomatoma, zakonskemu paru, ki sta zaradi dolgoletnih vezi z Epsteinom osumljena »velike korupcije«. Že prej je začela tudi preiskavo vezi, ki jih je imel z Epsteinom nekdanji premier in nekdanji predsednik Nobelovega odbora Thorbjørn Jagland. Preiskave so eno, kazenski pregon vendarle nekaj drugega.
Cenzura preprečuje pregon?
Kljub temu da to vse odločneje zahtevajo Epsteinove žrtve, na zatožno klop ni sedel še nihče iz njegove globalne mreže »prijateljev« v političnem, poslovnem, akademskem in zvezdniškem svetu. Zakaj ne? Zaradi cenzure – počrnjenih številnih imen v arhivih? Tako nakazujeta člana predstavniškega doma ameriškega kongresa, demokrat Ro Khanna in republikanec Thomas Massie, prva politika, ki sta imela vpogled v necenzurirane arhive, ker sta sprožila osnutek zakona, ki je prisilil ameriške oblasti v njihovo objavo. Potem sta rekla, da sta v pičlih dveh urah odkrila šest imen, ki bi jih na podlagi napisanega zelo verjetno že lahko obtožili in postavili na zatožno klop.
Gre za šest moških. Imen nista posredovala, sta pa dejala, da sta med njimi visoko postavljeni član tuje vlade in zelo znana pomembna osebnost. »Samo zato, ker je nekdo v datotekah, še ne pomeni, da je kriv. Toda obstajajo zelo vplivni ljudje, ki so posiljevali vse te mladoletne deklice. Ne gre samo za Epsteina in Maxwellovo,« je dejal Khanna.
