Britanske okrepitve na Norveškem bodo ključne za novo misijo Nata Arktični stražar, ki bo namenjena krepitvi varnosti v arktični regiji. Cilj misije ni le odvračanje Rusije od morebitne invazije na Norveško, temveč tudi nadaljnje umirjanje konflikta znotraj zavezništva glede Grenlandije.
»Zahteve po obrambi naraščajo, Rusija pa predstavlja največjo grožnjo za varnost Arktike in skrajnega severa od konca hladne vojne. Vidimo, da Putin ponovno vzpostavlja vojaško prisotnost v regiji, vključno s ponovnim odprtjem oporišč iz časa hladne vojne,« je med obiskom Norveške dejal britanski obrambni minister John Healey.
Še več vojaških vaj na skrajnem severu
Britanska okrepitev prisotnosti na Norveškem pa ne bo edini prispevek Otoka k večji varnosti v arktični regiji. Britanske oborožene sile bodo imele letos namreč skupaj z drugimi nordijskimi in baltskimi državami več vojaških vaj na skrajnem severu. Vaje bodo potekale v okviru britansko vodenih skupnih ekspedicijskih sil (JEF), v katerih sodelujejo Danska, Finska, Islandija, Norveška, Švedska, Nizozemska, Estonija, Latvija in Litva.
Septembra bo tako denimo potekala vaja Levji zaščitnik, s katero se bodo zračne, kopenske in pomorske sile držav JEF usposabljale za zaščito kritične infrastrukture pred napadi in sabotažami ter izboljšale skupne zmogljivosti poveljevanja in nadzora. Več sto vojakov bodo razporedili po Islandiji, v danskih ožinah in na Norveškem. Tako naj bi enote vadile odvračanje napada in obrambo v arktični regiji, na skrajnem severu in v severnem Atlantiku.
Strateški pomen polotoka Kola
Čeprav Norveška nima najdaljše meje z Rusijo (ta znaša le 196 kilometrov) med članicami Nata, pa je na skupaj 2500 kilometrov dolgi meji z Rusijo ena izmed držav, kjer se najbolj bojijo morebitne invazije. Načelnik generalštaba norveške vojske Eirik Kristoffersen je razkril, da ne izključujejo možnosti »zasega ozemlja kot dela načrta za zaščito ruskih jedrskih zmogljivosti, ki so edino, kar jim je ostalo in dejansko ogroža Združene države«.
Čeprav po besedah generala Kristoffersena Rusija nima enakih ciljev osvojitve Norveške kot v primeru Ukrajine in drugih nekdanjih sovjetskih držav, bi jo njen jedrski arzenal na polotoku Kola kljub temu lahko spodbudil k invaziji. »Tega ne izključujemo, ker je to za Rusijo še vedno možnost, da zaščiti svoje jedrske zmogljivosti za drugi udar. To je nekakšen scenarij na skrajnem severu, na katerega se pripravljamo,« je možnost ruske invazije opisal general Kristoffersen.