»Iranska brezbrižnost do držav, ki nikoli niso bile vpletene v ta konflikt, ne vpliva samo na obrestne mere hipotekarnih kreditov in na cene bencina ter na življenjske stroške tukaj v Združenem kraljestvu in mnogih drugih državah po svetu, ampak tudi na našo svetovno gospodarsko varnost,« je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejala Cooperjeva.
V zadnjih 24 urah je Hormuško ožino, ki jo je Teheran praktično zaprl po začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran, prečkalo zgolj 25 plovil. V običajnih razmerah pa bi jo v istem času prečkalo 150, je poudarila Cooperjeva. Dodala je, da je zaradi iranskih ukrepov, povezanih s Hormuško ožino, na približno 2000 plovilih ujetih okoli 20.000 mornarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Slovenija podpira diplomatski pristop
Srečanja se je prek videopovezave udeležila tudi ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Slovenija je bila med 37 državami, ki so se doslej po podatkih britanske vlade pridružile skupni izjavi, v kateri so med drugim izrazile pripravljenost prispevati k zagotavljanju varnosti v ožini.
Fajon je ostro obsodila napade na civiliste in ladijski promet, polaganje min in vsa dejanja, ki so privedla do iranske blokade Hormuške ožine za običajen komercialni promet: »Motena je skoraj petina svetovnega pretoka nafte in pomemben delež gnojil, ki ni več dostavljen. To ni več regionalna motnja, ampak sistemski šok z neposrednimi posledicami za prehransko varnost, inflacijo in najbolj ranljiva gospodarstva.«
V nadaljevanju je poudarila pomen multilateralizma pri zavzemanju za odprtje ožine in svobodno plovbo v skladu s Konvencijo OZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), pri čemer je pozvala k hitri vzpostavitvi mehanizma pod vodstvom OZN, ki bo omogočil varen prehod nujnih dobrin, zlasti hrane in gnojil. Poskrbeti moramo, da breme te krize ne bo padlo na najbolj ranljive. To je nujna globalna prednostna naloga.
Slovenija podpira diplomatski pristop, ki bo temeljil na takojšnji umiritvi razmer in zagotavljanju humanitarnega dostopa. Pri tem je izrazila zadovoljstvo nad tem, da komunikacijski kanali ostajajo odprti in se zavzela za večjo vlogo EU: »V sodelovanju s partnerji bi morali aktivno podpreti prehod iz trenutne vojaške faze v strukturirana pogajanja, tudi o širših varnostnih vprašanjih. Potrebujemo dolgoročno rešitev, ki bo temeljila na mednarodnemu pravu in Ustanovni listini OZN.«
Nemiri, nestabilnost in nevarnosti na Bližjem vzhodu in v Perzijskem zalivu krepijo globalno nestabilnost in ogrožajo svetovno trgovino ter oskrbo, kar lahko botruje k hudi svetovni krizi. Ministrica Fajon je dejala, da Slovenija – čeprav se zdi daleč od nemirov in blokade Hormuške ožine – že zdaj čuti vpliv okrnjenih oskrbovalnih verig, sploh v višjih cenah energentov. Dodala je: »Lokalna kriza, hitro lahko postane globalna, kar vselej prinaša težave, ki povzročajo nestabilnosti, motnje v trgovini, inflacijo in vsesplošne podražitve ter na koncu koncev slabšo kakovost življenja.«
Zaprtje ožine povzročilo globalni skok cen energentov
Zunanji ministri so o usodi Hormuške ožine razpravljali dan po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump ponovno pozval države, ki so odvisne od nafte, ki potuje skozi Hormuško ožino, naj se opogumijo ter ožino zavzamejo, zaščitijo in uporabljajo zase.
Hormuška ožina je pomembna svetovna pot za prevoz nafte in plina, pa tudi gnojil iz Perzijskega zaliva. Zaradi skoraj popolnega zaprtja ožine so cene energentov od 28. februarja, ko so ZDA in Izrael napadli Iran, po vsem svetu močno poskočile.
