Po enajstih letih kemoterapije so zdravniki Jonesovi povedali, da raka nikoli ni imela. Zbolela je za vnetjem možganov, ki bi ga lahko zdravili s steroidi. Jonesova je ena od več kot 40 pacientov, ki so proti bolnišnici University Hospitals Coventry and Warwickshire (UHCW) vložili tožbo zaradi, kot trdijo, dolgotrajnega oziroma nepotrebnega zdravljenja, poroča BBC.
»Nenehno so mi ponavljali, da bom umrla, če ne bom hodila na kemoterapijo,« je povedala Jonesova. Pogosto ji je bilo slabo, ni se mogla udeleževati družinskih dogodkov, morala je celo prekiniti kariero. Kot je dejala, je ves čas živela v strahu.
»Praktično mi je uničil življenje«
Jonesova trdi, da ji je profesor Ian Brown iz bolnišnice v Coventryju povedal, da bo zdravilo temozolomid (TMZ), ki se uporablja za zdravljenje možganskih tumorjev, morala jemati do konca življenja. To naj bi trdil kljub smernicam, ki priporočajo največ šest ciklov zdravljenja v šestih mesecih.
Ko je Jonesova spraševala o rezultatih številnih slikanj, ki niso pokazala znakov tumorja, ji je onkolog odgovoril, da tumor »ni viden s prostim očesom«.
Resnico je izvedela šele leta 2025, ko je bolnišnica začela pregledovati primere pacientov profesorja Browna. »Nikoli nisem imela možganskega tumorja. Postavili so mi napačno diagnozo in večji del svojega odraslega življenja sem preživela na terapijah brez kakršnega koli razloga,« je povedala. Dodala je, da ji je zdravnik praktično uničil življenje.
Tudi drugi Brownovi pacienti so za BBC povedali, da so več let jemali TMZ, zaradi česar so utrpeli resne zdravstvene posledice. Ena od pacientk meni, da je zaradi zdravila postala neplodna, druga pa je po 100 nepotrebnih ciklih zdravljenja zbolela za levkemijo.
Zdravljenje vplivalo na vsak vidik življenja
Leta 2012 se je za Jonesovo zdelo, da se njeno življenje šele zares začenja. Delala je kot operaterka videonadzora na stadionu v Coventryju, kjer je spoznala partnerja Peta. Kmalu zatem so se začeli hudi migrenski glavoboli, zato je poiskala zdravniško pomoč. Zasebni nevrokirurg je opravil biopsijo možganov.
Njena odvetnica Fiona Tinsley trdi, da je profesor Brown glioblastom četrte stopnje, eno najbolj agresivnih oblik možganskega raka, diagnosticiral še pred prejemom rezultatov biopsije. BBC je večkrat poskušal stopiti v stik z upokojenim profesorjem, vendar neuspešno.
Jonesova je leta kemoterapije opisala kot grozljiva. »Nenehna slabost, bolečine v trebuhu, razjede v ustih in vsakodnevna izčrpanost – bilo je grozno,« je povedala. Zdravljenje je vplivalo na praktično vsak vidik njenega življenja. Zaradi strahu pred okužbami se je izogibala druženjem in družinskim srečanjem.
Odvzeli so ji vozniško dovoljenje, pozneje pa so ji ga omejili. »Pred terapijo sem ves čas hodila v telovadnico, tekla sem, s Petom pa sva pogosto hodila na večerje. Pozneje tega nisem več mogla,« je pojasnila.
Zdravniki so paru povedali tudi, da ne bo mogla zanositi. »Pozneje sem vendarle rodila dva otroka, zdravnik pa mi je rekel, da sta oba čudež,« je dodala.
Nenadna prekinitev zdravljenja in šokantno odkritje
Zdravljenje je trajalo več kot desetletje, nato pa je leta 2024 Jonesova nenadoma prejela telefonski klic. Zdravnik ji je sporočil, da kemoterapijo ukinjajo. »Ni navedel nobenega razloga. Rekel mi je le, da se je Ian Brown upokojil,« je povedala Jonesova.
Pojasnili so ji, da bo na njena vprašanja odgovoril njen novi onkolog, vendar ji njegovega imena niso povedali. »Nisem vedela, kaj naj naredim, na koga naj se obrnem in s kom naj se pogovorim, saj v tistem obdobju od bolnišnice nisem imela nobene podpore,« je dejala.
Maja 2025 je po neodvisni analizi, ki so jo za njene odvetnike opravili nevrokirurgi in radiologi, izvedela, da možganskega raka nikoli ni imela. V resnici je imela vnetno bolezen, ki se običajno zdravi z močnimi steroidi.
Kaj je pokazala neodvisna revizija?
Revizija je pokazala, da so pacienti v tej bolnišnici rutinsko prejemali dolgotrajno zdravljenje s TMZ, pri čemer je bilo »malo ali nič dokazov o koristih«. V poročilu so zapisali, da napake osebja predstavljajo izdajo zaupanja pacientov. Pojavilo se je tudi vprašanje, zakaj bolnišnični farmacevti niso opozorili na dejstvo, da so nekateri pacienti peroralno kemoterapijo neprekinjeno jemali od 10 do 15 let.
Preiskovalci so ugotovili, da je bilo na voljo le malo dokazov o tem, ali so bila tveganja, povezana z jemanjem zdravila, razumljena in ustrezno dokumentirana, ter da je v nekaterih primerih manjkalo sodelovanja s kolegi, zaradi česar so se diagnostične napake lahko nadaljevale. Jonesova je te ugotovitve označila za srhljive. »Ne gre le za to, kaj je počel, temveč za to, kako mu je bilo dovoljeno tako dolgo delati povsem samostojno. Delovalo je, kot da vodi svojo lastno kliniko, ne da bi kdo nadzoroval njegovo delo,« je sklenila.
Odziv bolnišnice
Tiskovni predstavnik bolnišnice UHCW je povedal, da so vse prizadete paciente pregledali izkušeni zdravniki in jim zagotovili ustrezne načrte zdravljenja. »Prav tako izvajamo neodvisno revizijo naših sistemov za prijavljanje nepravilnosti, da bi zagotovili, da se osebje počuti popolnoma podprto in varno pri prijavljanju kakršnih koli pomislekov,« so sporočili.
Dodali so, da bo bolnišnica po objavi celotne revizije ocenila njene ugotovitve in na njihovi podlagi sprejela nadaljnje ukrepe.
»Želimo pomiriti skupnost in poudariti, da so varnost, izkušnje in dobrobit pacientov naša najpomembnejša skrb,« so še zapisali.