Voditelji so po večurni razpravi dosegli kompromisni dogovor o posojilu Ukrajini, podprtem s proračunom EU, namesto uporabe zamrznjenega ruskega premoženja.Ker Belgija po vseh ponujenih jamstvih še naprej ni bila pripravljena pristati na uporabo ruskih zamrznjenih sredstev, je Evropska unija sprejela alternativno rešitev najema novega posojila na kapitalskih trgih.
»O posojilu za odškodnine (z uporabo ruskih zamrznjenih sredstev, op. a.) je bilo toliko vprašanj, da smo morali preiti na načrt B. Razum je prevladal. EU je preprečila kaos in razdeljenost ter ostala enotna,« je po vrhu ocenil belgijski premier,« je belgijski premier Bart De Wever. Po njegovih besedah so sicer države iz neposredne bližine Rusije ugotovile, da je uporaba zamrznjenih ruskih sredstev čustveno zadovoljujoča, a slednjič politika ni čustveno delo. Z dobljenim posojilom je bil zadovoljen tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je sicer med vrhom De Wevra prepričeval za uporabo ruskih zamrznjenih sredstev, kar je ocenjeval kot pravično dejanje. »To je pomembna podpora, ki resnično krepi našo odpornost. Pomembno je, da ruska sredstva ostanejo zamrznjena in da je Ukrajina prejela finančno varnostno garancijo za prihodnja leta,« je ocenjeval Zelenski.
Možnost morebitne uporabe ruskih zamrznjenih sredstev še živi
Kompromisna možnost novega posojila preko evropskega proračuna (to je bila ena izmed možnosti, ki jo je zagovarjal tudi premier Robert Golob) se je še ob začetku vrha zdela neizvedljiva, ker ji je nasprotovala denimo tudi javnofinančno vzdržna Nemčija, glavnina držav pa je podpirala uporabo ruskih zamrznjenih sredstev. Proti tej opciji so bile tudi Madžarska. Češka in Slovaška - s svojimi premierji zagovornice končanja vojne in nasprotnice dodatnega financiranja Ukrajine. Njihovo nasprotovanje so evropski voditelji spremenili v podporo posojilni načrt tako, da jih ne bodo rabili sodelovati pri najemanju posojila.
Zamisli o uporabi ruskih zamrznjenih sredstev evropski voditelji niso opustili povsem. Vsaj na papirju še naprej živi. Kajti evropski komisiji so podelili mandat, da nadaljuje z delom na tako imenovanem odškodninskem posojilu, ki temelji na zamrznjenih ruskih sredstvih.
Kot je po koncu zasedanja pojasnil predsednik evropskega sveta Antonio Costa, bo EU zagotovila posojilo, podprto s proračunom EU. To bo naslovilo nujne finančne potrebe Ukrajine, Kijev pa bo to posojilo odplačal šele, ko mu bo Rusija plačala vojno odškodnino. »Unija si pridržuje pravico, da za odplačilo tega posojila uporabi zamrznjena ruska sredstva,« je pojasnil Costa.
Zelenski: Finančna podpora EU krepi odpornost Ukrajine
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je zahvalil EU za finančno podporo: "To je pomembna podpora, ki resnično krepi našo odpornost. Pomembno je, da ruska sredstva ostanejo zamrznjena in da Ukrajina prejme jamstvo za finančno varnost za prihodnja leta," je na družbenih omrežjih zapisal Zelenski. EU se je zahvalil za odločitev in za enotnost ter dodal: "Skupaj branimo prihodnost naše celine."
Brez dogovora o uporabi ruskega premoženja
Kljub temu da voditeljem članic EU na zasedanju ni uspelo doseči dogovora o uporabi premoženja ruske centralne banke za financiranje nadaljnje podpore Ukrajini, je bila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zadovoljna z doseženim. »Dosegli smo dogovor, s katerim lahko pokrijemo finančne potrebe Ukrajine za naslednji dve leti,« je dejala po koncu vrha EU.
Spomnila je, da je Evropska komisija predlagala dve rešitvi, obe pravno utemeljeni in tehnično izvedljivi. Države članice so se odločile podpreti zadolževanje EU na kapitalskih trgih. »To bomo storili na podlagi okrepljenega sodelovanja,« je pojasnila.
Orban: Ne bomo sodelovali pri posojilu
Madžarski premier Viktor Orban, ki nasprotuje pomoči Ukrajini, je sporočil, da Madžarska skupaj s Češko in Slovaško ne bo sodelovala pri posojilu.
Belgijski premier De Wever je na vprašanje, ali dogovor pomeni zmago, odgovoril: »Mislim, da je Ukrajina zmagala … Evropa je zmagala in zagotovo je zmagala finančna stabilnost.« Povedal je še, da je teoretično »pripravljen ponovno razpravljati« o načrtu za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev, ob tem pa menil, da novi pogovori januarja »niso realistični«.
Da je skupno zadolževanje EU »najbolj realistična in najbolj praktična« rešitev, je prepričan tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.
Nemški kancler Friedrich Merz, ki se je močno zavzemal za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev, pa je dejal, da odločitev o posojilu pošilja jasen signal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da se vojna ne izplača.
