Brazilski parlament je decembra lani sprejel zakon, ki spreminja način izračuna trajanja zaporne kazni za določena kazniva dejanja. V skladu z zakonom bi lahko Bolsonarovo 27-letno zaporno kazen, na katero je bil obsojen zaradi načrtovanja državnega udara po porazu na volitvah leta 2022, skrajšali na dve leti in štiri mesece.
Lula da Silva je veto podpisal med uradno slovesnostjo ob tretji obletnici izgredov, ki so v Braziliji izbruhnili po porazu Bolsonara na volitvah. Kljub vetu pa bo imel zadnjo besedo brazilski kongres, v katerem imajo večino konservativci in ki lahko veto zavrne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Z uveljavitvijo zakona bi poleg skrajšanja zaporne kazni Bolsonaru oprostili tudi okoli 100 njegovih podpornikov, ki so obsojeni zaradi napada na vladna poslopja v Brasilii 8. januarja 2023 kmalu po tem, ko je položaj predsednika zasedel levo usmerjeni Lula.
Kazen je 70-letni Bolsonaro začel prestajati novembra lani. Vrhovno sodišče je zavrnilo njegovo pritožbo glede prestajanja kazni v hišnem priporu iz zdravstvenih razlogov. Po veljavnih pravilih naj bi Bolsonaro za zapahi preživel najmanj osem let.
Obsojen je bil zaradi načrta, s katerim bi Luli preprečili, da bi prevzel funkcijo po njegovem tesnem porazu na volitvah leta 2022, ki so razgalile ostre politične delitve v Braziliji. V zaroti naj bi načrtoval tudi atentat na Lulo, njegovega podpredsednika Geralda Alckmina in vrhovnega sodnika Alexandra de Moraesa.
