Tla so ključen temelj naše prehranske verige. Približno 95 odstotkov zaužite hrane izvira iz tal. Tla shranjujejo več ogljika, kot ga je vezanega v živi biomasi in ozračju skupaj, ter hranijo več kot polovico svetovne biotske raznovrstnosti. Vendar se biodiverziteta in z njo zdravje tal po vsem svetu vztrajno poslabšujeta, kar negativno vpliva na kmetijstvo, prehransko varnost in celoten ekosistem.
Nujno so potrebni večja ozaveščenost in ciljno usmerjeni ukrepi za varstvo tal, je prepričana skupina raziskovalcev Univerze v Zürichu. Kako čim bolj slikovito prikazati, kako raba zemljišč vpliva na zdravje tal? Prišli so do domiselne ideje, ki so jo nato izpeljali v sodelovanju s švicarskim zveznim centrom za kmetijske raziskave Agroscope in skupino prostovoljcev.
Prvi par izkopali po 30,
drugega po 60 dneh
V prvi fazi projekta državljanske znanosti so tisoč prostovoljcem in prostovoljkam izročili 2000 novih belih moških spodnjic iz ekološkega bombaža in 12.000 čajnih vrečk. Nato so dobili nalogo izkopati luknjo, veliko približno 60 × 30 × 30 centimetrov. V vsako so zakopali dva para spodnjic in dvanajst čajnih vrečk. En par zakopanih spodnjic in šest čajnih vrečk so nato izkopali po 30 dneh, drugi par in preostalih šest čajnih vrečk pa po 60 dneh. Fotografirali so jih ter jih skupaj z vzorcem tal in podatki o geolokaciji poslali v züriški laboratorij na nadaljnjo analizo.
Rezultate projekta »Beweisstück Unterhose« (Dokaz spodnjice) so avgusta objavili v reviji Plants, People, Planet. Analiza je izrisala širok zemljevid biološke aktivnosti v švicarskih tleh. Iz njega je razvidno, da se je spodnje perilo na različnih lokacijah razkrajalo različno hitro, pri čemer je hitrost razkrajanja predstavljala merilo biološke aktivnosti: bolj ko so talni organizmi aktivni, hitreje razgradijo bombažni material.
Spodnje perilo se je najhitreje razkrojilo na zasebnih vrtovih. Prst na vrtičkih vsebuje največje količine organskih snovi, kar ustvarja ugodne pogoje za deževnike, glive, bakterije in druge organizme, ki živijo v tleh. Talni organizmi so bili najmanj aktivni na tratah, medtem ko so se kmetijska polja in travniki uvrstili nekje vmes. »Naši rezultati kažejo, da lahko način upravljanja tal pomembno vpliva tako na življenje v tleh kot na njihovo kakovost,« pravi sovodja študije Marcel van der Heijden. »Zdrava, biološko aktivna tla so ključnega pomena za rodovitnost, kroženje hranil in številne druge ekosistemske storitve.« Ukrepi, ki lahko spodbujajo življenje v tleh, vključujejo trajno pokritost tal, dodajanje komposta, diverzifikacijo kolobarjenja ter omejevanje uporabe mineralnih gnojil in pesticidov.
Hitro razkrajanje ni povsod dober znak
Hitra razgradnja spodnjega perila kaže na visoko rodovitnost tal in dobro oskrbo s hranili. To je še posebej koristno za kmetijsko pridelavo. »Vendar pa največja razgradnja ni zaželena v vsakem ekosistemu,« opozarja sovodja projekta Franz Bender, vodja ekipe za agroekološke ocene pri Agroscopu. »V skoraj naravnih habitatih, kot so gozdovi, lahko zelo visoke ravni hranil kažejo na motnje v naravnem ravnovesju hranil. Tudi na vrtovih lahko hitra razgradnja spodnjega perila kaže na čezmerno zalogo hranil.« V teh primerih je morda vredno preveriti, ali je treba zmanjšati uporabo gnojil. Življenje v tleh je močno odvisno tudi od temperature in vlažnosti tal; če so razmere prehladne ali presuhe, so tla komaj aktivna.
»Na splošno ta projekt dokazuje, da lahko spodnjice služijo kot preprosto in enostavno razumljivo orodje, ki zagotavlja informativen vpogled v stanje tal,« so zapisali avtorji študije. Zato predlagajo »spodnjični indeks« kot lahko razumljiv način ponazoritve procesov v tleh, s katerim je mogoče na preprost način ozaveščati javnost o potrebi po varovanju tal.