V novem tednu se bodo velika vprašanja mednarodnega miru in varnosti znašla na dnevnem redu še nikoli videnega srečanja. Predvidoma v četrtek bo ob robu vrha voditeljev držav Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (APEC) v kitajskem Shenzhenu tristransko srečanje ameriškega, kitajskega in ruskega predsednika. Kitajska stran ga do nedelje zvečer sicer še ni potrdila, v nasprotju s Kremljem in Belo hišo, je pa za Peking kar značilno, da to stori nekoliko kasneje. Donald Trump, Vladimir Putin in Xi Jinping bodo s srečanjem orali ledino, saj se voditelji teh držav še nikoli niso dobili na tristranskem vrhu.
Kot je razbrati iz napovedi in ocen, naj bi prevladali najmanj dve temi. Ena je jedrsko razoroževanje, omenja ga Bela hiša, ki poskuša zvabiti Kitajsko v tristranska pogajanja. Toda Peking ima znatno manjši jedrski arzenal od Rusije in ZDA ter naj bi najprej hotel postaviti pogajalska izhodišča na enakovredne temelje. Zato ostaja nekaj vprašanj o tem, ali se ne bo Xi poskusil nekako izogniti razpravi o tej temi v formatu, ki ustvarja videz, da pristaja na tristranske jedrske pogovore. Druga izpostavljena tema naj bi bila Iran, saj ZDA poskušajo končati vojno, Moskva in Peking pa sta zaveznika Teherana. Bržkone pa bodo na mizi še druge teme, tudi Ukrajina.
Primerjave z Jalto
V Kijevu in v Evropi (pa še kje, denimo v Tajvanu) je zato čutiti nelagodje, da bodo spet na mizi, ne pa za njo, kot se je že zgodilo lani avgusta na srečanju Putina in Trumpa na Aljaski. Nemški kancler Friedrich Merz je tako dejal, da si želi shenzhensko srečanje brez presenečenj. »Želim zelo jasno poudariti naše sporočilo Združenim državam: prosimo, brez presenečenj (kot na Aljaski) – bodite še naprej igralec evropske in ukrajinske ekipe in prizadevajmo si skupaj za resnični mir v Ukrajini.« Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je že pred tem izražal bojazen, da se tristranski vrh v Aziji spremeni v novodobno Jalto. »Zares si ne želimo, da se to spremeni v Jalto 2, 3, 4 z risanjem interesnih sfer,« je dejal Zelenski. Vodja ruske delegacije na pogajanjih o Ukrajini Vladimir Medinski pa je že prej dejal, da je cilj Rusije v pogajanjih natanko to: »nova, moderna Jalta«.
Jalta na polotoku Krim je sinonim za srečanje voditeljev ZDA, Združenega kraljestva in Sovjetske zveze leta 1945, na katerem so se Franklin Roosevelt, Winston Churchill in Josif Stalin dogovarjali o povojni ureditvi Evrope. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha se je sicer odzval nekoliko drugače: »Putin širi zamisli o novem risanju evropskega varnostnega reda. V sanjah se vidi na Jalti leta 1945. Težava je, da je za predloge na tej ravni prej treba zmagati v svetovni vojni.«
Evropa bo sestankovala
Zelenski je medtem razkril, da sta ameriška posrednika Jared Kushner in Steve Witkoff testirala pogajalski teren z različnimi predlogi, tudi z vprašanjem, ali bi bila Ukrajina pripravljena Rusiji odstopiti dele ozemlja v ukrajinskem Donbasu, ki jih nadzira, v zameno za članstvo v zvezi Nato. »Američani so postavili vprašanje: kaj če se Ukrajina včlani v Nato? Bi se Ukrajina umaknila iz Donbasa? Prvič so vprašali kaj takšnega,« je dejal Zelenski po nedavnih pogajanjih v Abu Dabiju ter obisku Kushnerja in Witkoffa pri Putinu. Očitno takšnega predloga ne zavrača povsem. Dejal je namreč, da bi potrebovali podrobnosti dogovora, da pa bi bil o tem pripravljen vprašati Ukrajince na referendumu, ker sam ne more sprejeti takšne odločitve. S tem je nakazal, da je pod določenimi pogoji pripravljen odstopiti del Donbasa, kar so v Kijevu doslej zavračali.
V Evropi se medtem pripravljajo najprej na ponedeljkovo zasedanje zunanjih ministrov EU, kjer bo glavna tema Ukrajina, potem ko so ameriški predstavniki dejali, da bo Evropa sodelovala v prihodnjem krogu pogajanj. Merz je dejal, da bo naslednji krog potekal v prihodnjih tednih, pretekli teden pa so se v Dublinu dogovorili, da bodo Evropo zastopali predsednik evropskega sveta Antonio Costa, zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas ter predstavniki Nemčije, Francije, Združenega kraljestva, Italije in Poljske.
V torek bosta potekali srečanje držav kontaktne skupine za Ukrajino in še zasedanje obrambnih ministrov EU, ki bodo govorili tudi o varnostnem sodelovanju z ZDA. V četrtek pa bo vrh koalicije voljnih, torej zaveznic Ukrajine. Kot je dejal francoski predsednik Emmanuel Macron, je pred Evropo naloga, da sprejme enotna stališča, ki jih bo zastopala na pogovorih.