Združene države in Iran so se zapletli v nov val napadov in medsebojnih groženj dober teden dni po podpisu memoranduma o soglasju, s katerim so za 60 dni podaljšali prekinitev ognja in v Švici začeli pogajanja o končnem sporazumu. Tudi ta so zdaj ogrožena, enako kot ena bistvenih postavk memoranduma, to je prosta plovba skozi Hormuško ožino.
Iran je konec tedna raketiral ameriške postojanke v Kuvajtu in Savdski Arabiji. V Teheranu pravijo, da je bil to odgovor na poprejšnje ameriške napade. ZDA so namreč v petek napadle iranska skladišča dronov in raket ter radarske postaje ob Hormuški ožini. Kot razlog so navedle poprejšnji iranski napad na tanker pod singapursko zastavo v ožini.
Iran hoče tudi nadzor v Omanu
Iran naj bi nad ladjo pod singapursko zastavo poslal dron zato, ker ni imela njegovega soglasja za prečkanje Hormuške ožine. Položaj tam je očitno zapleten in odraz boja za nadzor nad strateškim območjem. Po navedbah ladijskih podjetjih za CNN zdaj obstajajo trije koridorji skozi ožino: južni po vodah Omana, severni pod nadzorom Irana ter srednji, ki se je uporabljal pred vojno. Oman je svoj koridor razglasil prejšnji teden ter trdi, da je to storil po posvetu z Mednarodno pomorsko organizacijo (IMO). Iran pravi, da Oman tega ne more storiti brez posveta z njim in da predstavlja novi koridor »resno varnostno tveganje«. Iran sam je sicer maja prvi objavil zemljevid »sprejemljivih poti« skozi ožino, ki zdaj potekajo bližje iranskemu ozemlju kot pred vojno. Al Džazira je takrat zapisala, da zemljevid odraža mnogo večje ambicije Irana po nadzoru ožine.
V Teheranu tega uradno niti ne zanikajo in pravijo, da režim v Hormuški ožini nikoli več ne bo enak kot pred vojno. Iran si torej prisvaja pravico, da tam ureja promet, pobira pristojbine in napada ladje, ki se ne bi držale njegovih navodil. Vse to je v skladu z ocenami, da se zdaj zares zaveda moči, ki jo prinaša nadzor nad ožino, ter da tega svojega glavnega aduta v pogajanjih z ZDA in za vpliv v regiji in svetu ne bo izpustil iz rok.
Grožnje enih in drugih
Ameriški predsednik Donald Trump se je na zadnje iranske napade spet odzval ostro in dejal, da se bodo ZDA morda znašle na točki, ko »ne bomo več mogli biti razumni«, in bodo z vojsko »dokončale delo«. »Če se to zgodi, Islamska republika Iran ne bo več obstajala,« je zapisal Trump, kar je bila verjetno načrtna grožnja obstoju režima, ne države. V Teheranu na drugi strani grozijo s prekinitvijo pogajanj o sklenitvi končnega sporazuma, če se bodo ameriški napadi nadaljevali. V Washingtonu odgovarjajo, da bodo na iranske napade na ladje še naprej odgovarjali z napadi na Iran.
Tudi dogajanje v Libanonu še naprej ogroža pogajalski proces. Po petkovem sporazumu o prekinitvi ognja med Izraelom in Libanonom, ki je že četrti v zadnjem obdobju, so v Tel Avivu odobrili nadaljevanje operacij v primeru »napadov, groženj ali sovražnih namenov Hezbolaha«. In spopadi so se konec tedna nadaljevali.
