Po študiji, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za statistiko in gospodarske študije (INSEE), bogati živijo veliko dlje kot revni. Pet odstotkov najbogatejših Francozinj, ki so se rodile med letoma 2020 in 2024, bo – če bodo v času njihovega življenja okoliščine enake, kot so bile v obdobju opazovanja – živelo v povprečju 88,8 leta. Pri njihovih vrstnicah med 5 odstotki najrevnejših znaša pričakovana življenjska doba 80,1 leta. Pet odstotkov najbogatejših Francozov, rojenih med letoma 2020 in 2024, naj bi dočakalo 85 let, pet odstotkov najrevnejših pa le 72 let. V povprečju bogato Francozinjo tako čaka skoraj 17 let daljše življenje kot revnega Francoza.
Študija je tudi pokazala, da je bilo med petimi odstotki 50-letnih revnih Francozov, ki so v letih 2020–2024 porabili povprečno 497 evrov na mesec, sedemkrat več smrti kot med 5 odstotki njihovih najbogatejših vrstnikov, ki so v istem obdobju porabili povprečno 6427 evrov na mesec. Pri nasprotnem spolu so zajeli skupino, staro 55 let, in pri podobni vsoti povprečne potrošnje je med revnimi smrt kosila šestkrat pogosteje kot med bogatimi.
Eden od vzrokov za te razlike je po inštitutu INSEE ta, da finančne težave pomenijo slabši dostop do zdravstvenih storitev. Med petino najrevnejših Francozov se jih je 3,2 odstotka odpovedalo zdravstvenemu pregledu zaradi finančnih razlogov, medtem ko je med vsemi Francozi takšnih 1,8 odstotka.
Drugi vzrok je poklicno delo. Pri delavcih je večja možnost nesreč pri delu in pogosteje nastopijo poklicne bolezni kot pri tistih, ki delajo v pisarnah in imajo običajno višjo plačo. Poleg tega je tvegano vedenje pogostejše pri tistih, ki so manj izobraženi, kar največkrat pomeni, da so nižji sloj. Med Francozi z diplomo in magisterijem jih kadi 13 odstotkov, med tistimi brez končane visoke šole pa 21 odstotkov.
Razlika med sloji se povečuje
O tem, da družbeni razvoj ne gre v pravo smer in da je zdravje vse bolj odvisno od premoženja in dohodkov, pa govori ugotovitev inštituta INSEE, da se razlika v povprečni življenjski dobi med 5 odstotki najbogatejših in 5 odstotki najrevnejših povečuje. V obdobju 2020–2024 se je v primerjavi z obdobjem 2012–2016 povečala z 8,3 na 8,7 leta pri ženskah in z 12,7 na 13 let pri moških. Torej je smrt še bolj kot pred več kot desetimi leti odvisna tudi od pripadnosti določenemu družbenemu sloju.
Vsekakor ženske v povprečju živijo dlje kot moški. Bolj intenzivno jih namreč spremljajo zdravniki, medtem ko so moški – na primer kot delavci na gradbišču – pri svojem delu bolj izpostavljeni nesrečam in poklicnim boleznim. Še vedno pa 5 odstotkov najbogatejših Francozov v povprečju živi dlje kot 30 odstotkov najrevnejših Francozinj.