Bo diplomacija v zadnjem trenutku preprečila napad na Iran? Turčija in zalivske države si tega močno želijo. Da regija ne bi spet potonila v vojno, v katero bi utegnilo posrkati tudi okoliške države, je to poskušala z okrepljeno diplomacijo v zadnjem trenutku doseči prav Turčija. Uradna Ankara, kjer si želijo oblikovanja regionalnega varnostnega partnerstva med državami, s pomočjo katerega bi se lahko okrepilo tudi medsebojno zaupanje, je ponudila svoje posredniške usluge ZDA in Iranu.
Pogojna pripravljenost za jedrska pogajanja
Tako želijo preprečiti nov konflikt in doseči vrnitev k jedrskim pogajanjem med Iranom in ZDA, ki so bila prekinjena spomladi pred 12-dnevno izraelsko-ameriško vojno, potem ko se v šestih krogih pogajanj med ameriškim odposlancem Stevom Witkoffom in iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem niso mogli dogovoriti o bogatenju urana. ZDA so zahtevale popolno zaustavitev bogatenja, na kar Iran ni bil pripravljen pristati. Vprašanje je, ali so se ta stališča Teherana zdaj kaj spremenila. Zunanji minister Aragči je bil jasen, da Iran pogovorov o iranskem jedrskem programu ne izključuje, a mora do teh priti iz enakopravnega položaja, temelječega na skupnih interesih in spoštovanju.
V minulih dneh, ko se je Perzijskemu zalivu bližala ameriška letalonosilka USS Abraham Lincoln, so sicer že potekali posredni pogovori med ZDA in Iranom. Po neuradnih informacijah naj bi ZDA na njih zahtevale tudi omejitve iranskega raketnega programa, kjer bi Islamska republika morala pristati na zmanjšan doseg svojih balističnih izstrelkov. Da bi v morebiti obnovljenih pogovorih z ZDA pri tem vprašanju lahko prišlo do iranskega popuščanja, je sedaj zavrnil kar zunanji minister Aragči. »Iranske obrambne in raketne zmogljivosti nikoli ne bodo predmet pogajanj. Ohranili in razširili bomo svoje obrambne zmogljivosti v obsegu, ki je potreben za obrambo države,« je še pristavil. Vnovične grožnje Trumpa Iranu se sicer niso začele zaradi nerešenih jedrskoraketnih vprašanj po junijski vojni, temveč zaradi krvavega zatiranja nedavnih iranskih protirežimskih protestov, za katerimi naj bi po ocenah Teherana stala Washington in Tel Aviv.
Pripravljeni na dialog ali vojno
Iran je tudi v petek v svet pošiljal jasno sporočilo, da je pripravljen na dialog ali vojno, ob čemer je dodajal, da bi raje videl nadaljevanje pogovorov. Toda za zdaj novi sestanki ali stiki iranskih z ameriškimi uradniki niso predvideni. Sporočilo pripravljenosti za pogovore z ZDA je prihajalo tako od predsednika Masuda Pezeškiana kot od zunanjega ministra Aragčija. Kot je dejal šef iranske diplomacije, je Iran pripravljen obnoviti pogovore z ZDA, vendar morajo ti temeljiti na medsebojnem spoštovanju. »Nikoli ne bomo opustili diplomacije,« je dejal Aragči in poudaril, da vojaški napad na njegovo državo ne predstavlja rešitve. »Če bodo pogajanja poštena in pravična, je Iran pripravljen sodelovati v teh pogovorih. Nikakor pa ne bomo sprejeli diktata in vsiljevanja,« je poudarjal.
Grožnje s povračilnim napadom na morebitnega ameriškega so se sicer v Iranu, kjer so v minulih dneh aretirali več tisoč nasprotnikov režima, da bi preprečili ponovno vzplamtenje demonstracij, zgolj še krepile. Poleg napovedi povračil na ameriška oporišča v regiji se odkrito namiguje tudi na napade na ameriške bojne ladje v Perzijskem zalivu. Povračila v primeru napada na Iran so napovedali tudi v libanonski šiitski milici Hezbolah in iraški šiitski milici Katib Hezbolah.