V Perzijskem zalivu je prispela ameriška letalonosilka USS Abraham Lincoln, ki jo je administracija iz južnokitajskega morja v regijo napotila po nedavnih obljubah ameriškega predsednika Donalda Trumpa iranskim protestnikom, »da je pomoč na poti«. Rožljanje z orožjem s tem še ne pojenja. Glasnim svarilom iz Teherana so se pridružili tudi iz oslabljene libanonske šiitske milice Hezbolah, kjer so zatrdili, da ne bi križem rok opazovali napadov na Iran.
Iranske sosede prepričujejo ZDA proti napadu
Trump je sedaj napovedal, da je na poti v regijo še dodatna armada, prav tako pa je več bojnih letal v Katar prestavila Velika Britanija. V Londonu premestitev bojnih letal v oporišče Al Udeid ne pojasnjujejo kot del morebitnih priprav sodelovanja pri ameriškem napadu na Iran, temveč kot krepitev tamkajšnje regionalne varnosti. Napadu na Iran še naprej niso naklonjene okoliške države, ki so se sicer iz dolgoletnih zagovornic slabitve šiitskega režima v Iranu spremenile v zagovornice mirne rešitve njihovih napetosti z ZDA.
Ponovno se je proti napadu na Iran izrekel turški zunanji minister Hakan Fidan. »Napad bi bil napačen. Napačno bi bilo začeti novo vojno. Iran se je pripravljen pogajati,« pravi Fidan, Ameriške sogovornike je k deeskalaciji pozival tudi egiptovski zunanji minister Badr Abdelatty, rekoč naj ne pahnejo regije v nove cikle nestabilnosti. Hkrati je iranski državni vrh vodil obsežno telefonsko diplomacijo z drugimi regionalnimi voditelji. Med njimi je bil tudi savdski kronski princ Mohamed bin Salman, ki je po pogovorih z iranskim predsednikom sporočil, da Savdska Arabija podobno kot Združeni arabski emirati ne bo dala na razpolago svojega ozemlja in zračnega prostora za napad na Iran. V obeh državah imajo ZDA po eno večje zračno oporišče.
Pripravljenost za pogovore
Zaradi prihoda ameriške letalonosilke v regijo so se v zadnjih dneh povečale špekulacije, da bi lahko do napada na Iran prišlo že ta teden. Čeprav Trump nakazuje, da bi si želel z Iranom doseči dogovor o njihovem jedrskem programu, v Teheranu pojasnjujejo, da ta čas ni stikov z ameriško administracijo. Te je pred dobrim tednom prekinil kar sam Trump, Iran pa jih ni poskušal obnoviti, ker se, kot pojasnjuje zunanji minister Abas Aragči, ne more pogajati v ozračju nenehnih groženj. Predsednik Pezeškian je sicer v pogovoru s savdskim kronskim princem Salmanom nakazal, da je Iran pripravljen voditi pogovore, kajti želel bi si preprečiti vojno z vsakim drugim procesom.
»Upam, da se bodo dogovorili. Dogovoriti bi se morali že prvič. Tako bi imeli državo,« je sedaj ocenjeval Trump in namigoval na obdobju po junijskih napadih na Iran, ko so ZDA spet ponujale Iranu pogajanja o jedrskem vprašanju. K pogajanjem z Iranom sicer ZDA poziva tudi šef turške diplomacije Fidan. »Moj nasvet ameriškim prijateljem je vedno: zaprite datoteke z Iranci eno po eno. Začnite z jedrsko, zaprite jo, potem drugo, potem še eno. Če jih združite v paket, bo našim iranskim prijateljem zelo težko to prebaviti,« je ocenjeval Fidan.
Kdo bi lahko bil tarča napada?
Ameriški predsednik je na vrhuncu demonstracij v Iranu posredovanje napovedoval, če bi prišlo do eksekucij protestnikov, vendar je pozneje grožnje z napadom zmanjšal, ko so v Teheranu zatrdili, da usmrtitve niso predvidene. ZDA takrat niso bile pripravljene za obsežnejši napad na Iran, so se pa začele priprave z možnimi scenariji napadov. Te naj bi sedaj predvidevale obsežnejše napade na vojaško vodstvo in druge odgovorne za zadušitev iranskih protestov. Vse glasneje se špekulira tudi, da bi tarča utegnil biti vrhovni verski voditelj Irana, ajatola Ali Hamenej. Prav to pa pri šiitskih zaveznikih v regiji povzroča burne odzive in napovedi maščevanja. »Nova vojna proti Iranu bi tokrat lahko zanetila celotno regijo. Molčanje ni možnost, ko so smrtne grožnje usmerjene proti ajatoli Hameneju. Grožnje proti njemu razumemo tudi kot grožnje proti nam,« je ocenjeval vodja Hezbolaha, šejk Naim Kasem. x