Donald Trump ne nadaljuje samo kaotične vojne z iranskim režimom, ki mu napoveduje »izbrisanje«, če se ne bo brezpogojno predal, ampak tudi besedno vojno z britanskim premierjem Keirom Starmerjem. Za najnovejši napad se je odločil potem, ko so v Britaniji pristali štirje ameriški bombniki, ki naj bi sodelovali v napadih na Iran. Britanska vlada, ki ZDA najprej ni dovolila uporabe britanskih letalskih oporišč za napade v Iranu zdaj to dovoli za »specifične obrambne operacije« (napade na iranska raketna izstrelišča, ki ogrožajo britanske državljane in zaveznike v Zalivu). Na Bližnji vzhod je poslala svoja vojna letala »za sestreljevanje raket in dronov, s katerimi Iran napada britanske zaveznike. Proti Cipru bo prihodnji teden odplul britanski rušilec.
Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo povečalo pripravljenost letalonosilke HMS Prince of Wales, da bi skrajšali čas, potreben za njeno namestitev v bližnjevzhodnih vodah, če bo ta potrebna. Pri tem poudarja, da odločitve o tem še niso sprejeli. Slednje je »navdihnilo« Trumpa za nov izpad proti Britaniji in Starmerju, ki ga je prejšnji teden razglasil za »luzerja« (zgubo, op. a.).
Košarice ne bo pozabil
Na svojem družbenem omrežju Truth Social je napisal: »Združeno kraljestvo, nekoč naša velika zaveznica, morda največja med njimi, končno resno razmišlja o tem, da bi na Bližnji vzhod poslala dve letalonosilki (mimogrede, Britanija ima samo dve, in »razmišlja« o tem, da bi poslala samo eno!). To je v redu premier Starmer, vendar jih nič več ne potrebujemo – ampak si bomo vse zapomnili. Ne potrebujemo ljudi, ki bi se radi vključili v vojne potem ko smo mi že zmagali.« Zelo trumpasto pretiravanje Trumpa, ki je Starmerja posredno razglasil za nesposobnega neodločnega voditelja, ko je dejal »da ni Churcill« in da bi moral odobriti ameriško uporabo britanskih oporišč brez vprašanj in obotavljanja.
Čeprav je očitno, da posebni odnosi zaradi Trumpa pokajo po šivih, v Downing Streetu 10 poskušajo zanikati, da gre za velik razdor med Londonom in Washingtonom. Se bo Britanija za ustavitev ali vsaj omilitev razdora vključila v vojno? Starmerjev namestnik David Lammy pravi, da lahko letala britanskega vojnega letalstva RAF zakonito napadejo iranska raketna oporišča, če bi jih iranski režim uporabil za napade na »britanske interese«. Vodilni mož britanskih oboroženih sil, načelnik generalštaba Richard Knighton je opozoril, da se utegne britanskega vloga v tej vojni sčasoma povečati, odvisno od njenega poteka. Iranski veleposlanik v Londonu pa je preteče dejal, da bi morala biti Britanija »zelo previdna glede še večjega vpletanja v spopade«.
Med tnalom in nakovalom
Starmer je med Trumpovim nakovalom in tnalom domače desnice, obtožen, da uničuje posebno zavezništvo med državama, ker Britanija ni sodelovala v vojni že vse od začetka izraelskih in ameriških napadov na Iran. Kritikom se je pridružil tudi nekdanji premier Tony Blair, ki so ga zaradi britanskega sodelovanja v ameriški invaziji na Irak leta 2003 razglasili za »pudlja« tedanjega predsednika ZDA Georgea Busha mlajšega. »Mislim, da bi morali Ameriko podpreti od vsega začetka. ZDA so nepogrešljivi temeljni kamen britanske varnosti in zavezniki bi jih morali podpreti ne oziraje se na to kdo je aktualni predsednik,« je dejal Blair na »privatnem srečanju«.
Te besede niso presenetljive glede na njegovo publiko, saj je srečanje organiziral vodilni časopis britanske judovske skupnosti Jewish News. Vse bolj »jastrebška« voditeljica konservativcev Kemi Badenoch je premierja obtožila, da »je vse preveč preplašen za vojaške posege v tujini« in dejala, da je »Britanija vpletena v to vojno pa naj to hoče ali noče«.
Opozicijski liberalni demokrati pozivajo vlado, naj se upre ameriškim pritiskom. Njen vodja Ed Davey je Badenochovo in vodjo stranke Reform UK Nigela Faragea obtožil, da hočeta, da bi Britanija slepo sledila Trumpu v tej nepremišljeni vojni, in pozval Starmerja naj vztraja pri kljubovanju Trumpovemu nasilništvu in prepreči, da bi Britanijo še bolj potegnilo v vrtinec te nezakonite in škodljive vojne. Premier Starmer za zdaj vztraja pri zagovarjanju svojega previdnega pristopa, ki ga podpira velika večina Otočanov, in pri trditvi, da bi bila ameriška uporaba britanskih oporišč med prvim napadom na Iran nezakonita (tudi sam napad je bil po njegovem nezakonit). Razumno pravi, da je v kriznih časih potrebno ohraniti »mirno glavo« in da »mednarodna napetost narekuje resnost, ne pa politične igre«.