Ameriški mediji trdijo, da se pripravljajo novi ameriško-izraelski napadi na Iran. Donald Trump je tako konec tedna ostal v Beli hiši, kar ni njegova navada. Torej ni igral golfa in ni šel na poroko svojega sina na Bahame, čeprav je oboje načrtoval. V petek pa je imel sestanek sveta za nacionalno varnost, v katerem so tudi podpredsednik J. D. Vance, obrambni minister Pete Hegseth in direktor Cie.
Luči v Beli hiši so gorele pozno v noč. Iranu pa Trump napoveduje uničujoče napade. Da se ZDA pripravljajo na nadaljevanje vojne proti Iranu po šestih ali sedmih mesecih premirja, naj bi dokazovali tudi premiki ameriških sil in vrnitev številnih ameriških vojakov v svoje enote, ki so na Bližnjem vzhodu. Menda naj bi bilo glavna tarča napadov tokrat ozemlje okoli Hormuške ožine, s čimer bi omogočili odprtje ožine.
Zgolj »gledališka predstava«?
Vsekakor se Trumpu mudi, saj se je v ZDA cena bencina v zadnjih treh mesecih podvojila, kar pomeni, da bi lahko njegovi republikanci jeseni izgubili delne kongresne volitve. Če bodo namreč izgubili tudi večino v senatu, tako kot jo bodo najbrž zelo verjetno v spodnjem domu, potem Trump v naslednjih dveh letih ne bo mogel več zares vladati.
Še vedno se zdi, da potekajo pogajanja prek posrednikov, Pakistana in Katarja. Morda pa gre samo za »gledališko predstavo«, ko se Trump kot ljubitelj golfa odpoveduje partiji, ko se kot dober oče odpoveduje udeležbi na poroki svojega sina in ko se posvetuje s svojimi najpomembnejšimi sodelavci. Skratka, Trump hoče z grožnjo vojne samo izvajati pritisk na pogajanja. Nekako jim hoče sporočiti, če ne boste popustili in sprejeli, kar zahtevam, bo prišlo do novih napadov.
Sicer v Teheranu trdijo, da so blizu dogovoru z ZDA glede Hormuške ožine. Vprašanje iranskega jedrskega programa, zaradi katerega so ZDA in Izrael 28. februarja začeli vojno, pa naj bi obravnavali pozneje. Če se bo to res godilo, bo to hud poraz za Trumpa, ki je skupaj z Izraelom začel vojno ravno zaradi iranskega programa jedrskega orožja.
Se bo Trumpova praksa ponovila?
Analitik David Rigoulet-Roze je za televizijo France5 dejal, da bi glede Hormuške ožine lahko prišlo do dogovora: Iran naj bi jo začasno nehal blokirati, če bodo ZDA nehale blokirati iranska pristanišča, kar počnejo od srede aprila. Vsekakor pa ožina ostaja za Iran sredstvo pritiska na ZDA. Teheran zahteva tudi pridobitev več kot 100 milijard dolarjev (95 milijard evrov) zamrznjenih iranskih sredstev v zahodnih državah.
Sicer je nedavno 57-letni načelnik pakistanskega generalštaba Asim Munir, ki ga Trump zelo ceni, odšel v Teheran, kjer se je srečal z vodjo revolucionarne garde, da bi mu posredoval ameriške predloge in ga prepričal o popuščanju. Tu je treba še upoštevati, da je Munir na neki način tudi odposlanec Kitajske, ki je glavna zaveznica Pakistana. Ameriški posredniki pa so tudi Katar, Turčija, Egipt in Savdska Arabija. Bogate zalivske države imajo toliko pomembnejšo vlogo na pogajanjih, ker lahko Iranu obljubijo denar za obnovo po koncu vojne. Vsekakor pa glavni pogajalec ostaja pakistanski general Munir.
Morda velja reči, da pogajanja, tudi če so še tako uspešna, ne pomenijo, da bo že naslednji dan konec ameriško-izraelskih napadov. Konec februarja se je iranskim pogajalcem zdelo, da so dosegli pomemben napredek v pogajanjih s Trumpovim odposlancem Stevom Witkoffom, ko so se začeli ameriško-izraelski napadi. Podobno je bilo že junija 2025 v 12-dnevni vojni: Trump je dal 10 dni za pogajanja, a je že po 48 urah začel napadati Iran, kar tedaj sicer ni privedlo do zaprtja Hormuške ožine in iranskih napadov na druge zalivske države.