V Čajkovićih je skala padla na osebni avtomobil, v katerem je bila mama z otrokoma. Podrobnosti je za Jutarnji list opisal njen tast Ante Pavlović iz Komolca. »Snaha je z otrokoma v avtu vozila dvajset minut za menoj. V nekem trenutku je kamen priletel pod njen avto in sploh ni vedela, kaj se je zgodilo. Sledilo je vpitje – bila je noč, otroka sta bila v avtu, saj veste, kako je,« je povedal še vedno pretreseni Pavlović. Na srečo se je vse dobro izteklo. Poškodovan je bil le spodnji del vozila, a posledice bi lahko bile mnogo hujše; avto bi lahko zapeljal v reko ali pa bi ga odbilo na nasprotni pas.
Dolgoletna opozorila brez posluha
Pavlović poudarja, da to ni osamljen primer. »Stanje se je poslabšalo zaradi del, ko so bagri in drugi stroji tresli celotno območje. Kamenje je zaradi tresljajev in vremenskih vplivov popustilo,« pojasnjuje. Žalosti ga, da so skoraj vsi drugi nevarni odseki v mestu zaščiteni z mrežami, medtem ko so na to izjemno prometno cesto začeli opozarjati že leta 2018. Svetniška vprašanja v mestnem svetu očitno niso zalegla.
Na nevarnost skalnih podorov je opozarjal tudi sedanji predsednik mestne četrti Komolac Tomo Kristović. »Apeliral je prek lokalne televizije, sledili so ogledi terena in snemanje. Napisanih je bilo več dopisov za spodbujanje zaščite ceste, vendar se ni nič premaknilo,« pravi Pavlović. Ljudje imajo občutek, da se čaka na nesrečo s smrtnim izidom, preden bo kdo ukrepal. Podobno se je zgodilo na pobočjih Srđa, kjer so zaščitne pregrade začeli postavljati šele po tragični nesreči februarja lani, v kateri je umrl 31-letni potnik v kombiju.
Mestna uprava Dubrovnik se je na problematiko odzvala in sporočila, da so za odsek od Komolca do Čajkovićev že izdelali celotno projektno dokumentacijo za postavitev zaščitne mreže. Sredstva za izvedbo del nameravajo zagotoviti z rebalansom mestnega proračuna, ki bo sprejet septembra letos. Nato bodo nemudoma začeli postopek javnega naročila za izbiro izvajalca in pristopili k delom. Hkrati bodo do konca leta izdelali projektno dokumentacijo za preostali odsek od Čajkovićev do Sustjepana. Ob tem dodajajo, da na omenjenem območju do zdaj ni bilo večjih skalnih podorov.