Zdi se, da bo v torek prizivno sodišče odločalo o prihodnosti Francije. Če bo namreč potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, po kateri je Marine Le Pen obsojena na štiri leta pogojno, pet let pa ne sme opravljati javne funkcije, bo namesto nje leta 2027 na predsedniških volitvah 18. aprila in 2. maja 2027 nastopil mladi Jordan Bardella. Če pa bo sodbo razveljavilo, bo kandidirala Le Penova. Prvostopenjsko sodišče jo je obsodilo, ker je njena stranka več let za plače svojih uslužbencev uporabljala denar, ki je bil namenjen za pomočnike strankinih evropskih poslancev. Obema kandidatoma skrajne desnice ankete napovedujejo zmago.
Ker ima francoski predsednik veliko moč, zlasti kadar ima večino v parlamentu, ki pa mu jo volilci običajno omogočijo na parlamentarnih volitvah takoj po predsedniških, ni vseeno, ali bo Francija 2. maja 2027 dobila 57-letno predsednico ali 30-letnega predsednika, čeprav sta iz iste stranke. Seveda lahko zmaga kdo tretji, saj je do drugega kroga volitev še 10 mesecev in marsikaj lahko spremeni voljo francoskih volilcev.
Vprašanje je tudi, ali bo mladi Bardella, če bo kandidat, zdržal pritisk do pomladi 2027, ko bo imel proti sebi veliko število protikandidatov. Med njimi mu je ideološko najbližje 65-letni Bruno Retailleau, ki je kot voditelj Republikancev to nekdanjo vladajočo stranko predsednikov Jacquesa Chiraca in Nicolasa Sarkozyja potisnil povsem na desno. Retailleau med drugim trdi, da v boju proti migrantom »niti pravna država ni nedotakljiva in sveta«.
Philippe bi bil drugi
Ob radikalno desnem Retailleauju pa 55-letni Edouard Philippe, nekdanji Macronov premier, nastopa kot predsedniški kandidat zmerne desnice in poskuša pridobiti nekdanje Chiracove in Sarkozyjeve volilce. Medtem ko se mnogi bojijo, da bi se v drugem krogu 2. maja 2027 pomerila kandidat(ka) skrajne desnice in radikalni levičar Jean-Luc Mélenchon, Philippe trdi, da predstavlja alternativo desnemu in levemu populizmu. Na svojem prvem predvolilnem zborovanju v nedeljo v Parizu je 74-letnemu Mélenchonu tudi očital, da »vedno išče samo konflikt«, Nacionalnemu zboru Le Penove in Bardelle pa, da med delavci nastopa s socialnim programom, med delodajalci pa z (neo)liberalnimi idejami. Sam je obljubil vlaganja predvsem v šolstvo: »Interesu otrok bo namenjena glavna pozornost (mojega) petletnega predsedniškega mandata.«
Drugače kot drugi kandidati Philippe veliko pozornost posveča glavnemu problemu Francije, to je vse večjemu zadolževanju in proračunskemu primanjkljaju, ki bo letos že četrto leto zapored več kot 5-odstoten. Med drugim je od občin, departmajev in regij zahteval zategovanje pasu, od zaposlenih v pisarnah pa daljšo polno delovno dobo. In medtem ko redkokateri od predsedniških kandidatov upa povedati upokojencem, da v Franciji živijo zelo dobro (so namreč najpomembnejša skupina volilcev), jim je Philippe v nedeljo upal reči, da bodo morali »več prispevati v financiranje našega socialnega sistema«.
Po zadnjih anketah lahko Philippe v prvem krogu računa na drugo mesto in na okoli 19 odstotkov glasov. Tretji je Mélenchon, ki ima za zdaj od 13 do 15 odstotkov glasov, a je znan po tem, da s svojo karizmo v finišu kampanje vedno precej poveča podporo. Z okoli 10 odstotki sledi Gabriel Attal, ki je kot Phillipe nekdanji Macronov premier. Retailleau je z okoli 9 odstotki podpore peti.
Velika prednost Bardelle
Bardella, ki je sin italijanskih migrantov, bi v prvem krogu zmagal z okoli 35 odstotki in v drugem krogu s 53 odstotki proti Philippu, proti drugim pa še z veliko večjo prednostjo.
Le Penova bi se že zaradi priimka malce slabše odrezala, a bi najbrž tudi zmagala na predsedniških volitvah. Sicer je njeno stranko leta 1972 kot Nacionalno fronto iz različnih skrajno desnih skupin ustanovil njen oče Jean-Marie Le Pen (1928–2025), ki se je boril za francosko Alžirijo in omalovaževal holokavst. Ko je leta 2011 hči prevzela vodenje stranke, je iz nje odstranila več spornih stvari, prav tako je izključila problematične člane, tako da bi postala sprejemljiva tudi za sredinske volilce. Doslej je trikrat kandidirala na predsedniških volitvah, leta 2017 in 2022 je prišla v drugi krog. x