V četrtek so v Moskvi potekali pogovori namestnika ruskega zunanjega ministra Mihaila Galužina z veleposlaniki Francije, Velike Britanije in Nemčije, ki želijo posredovati Putinu pobudo Volodimirja Zelenska za neposredna pogajanja med Ukrajino in Rusijo, na katerih bi sodelovale Evropa in ZDA. O tem so konec tedna v Londonu skupno stališče sprejeli voditelji teh treh zahodnoevropskih držav in Zelenski. Sicer je rusko zunanje ministrstvo po srečanju v sporočilu za javnost zapisalo, da so veleposlanike obvestili, da njihove države »uničujejo Ukrajino«, ko hočejo, da se za njih vojskuje z Rusijo.
V resnici hočejo tri zahodnoevropske države namesto ZDA prevzeti vodilno vlogo v pogajanjih o prihodnosti Ukrajine. Francija, Velika Britanija in Nemčija nameravajo zato začeti dialog s Putinom in ga prisiliti v premirje, potem ko je Ukrajina očitno vse bolj uspešna v vojni, predvsem pa ni kapitulirala, kot so mnogi predvidevali še lani. Trumpove ZDA, ki so iz svojih pogajanj z Moskvo in Kijevom izključevale Evropo, že od začetka vojne z Iranom konec februarja niso več aktivne v tem mirovnem posredovanju.
Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je nedavno izjavil: »Nikoli nismo izključili dialoga z Vladimirjem Putinom, ki je zdaj destabiliziran, tako da v Moskvi dvomijo v vojaško zmago. Več kot štiri leta po začetku te kolonialne vojne je Rusija vojaško neuspešna, pa tudi gospodarsko ji gre slabo.«
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je v četrtek sporočil, da bo glavna tema Evropskega sveta čez teden dni ukrajinska vojna. »Ukrajina dosega nove
uspehe v vojni,« je še dejal in poudaril, da evropski pritisk na Rusijo že »prinaša rezultate«. Pomembne evropske odločitve o Ukrajini bi lahko padle tudi v torek na srečanju G7 v francoskih Alpah in čez slab mesec na vrhu Nata v Ankari.
Kdo bo evropski Witkoff?
Med drugim bo morala evropska trojka imenovati posebnega evropskega odposlanca za pogajanja med Moskvo in Kijevom. V sredo je ta položaj zavrnil finski predsednik Alexander Stubb.
Nekateri menijo, da bi bil najboljši pogajalec med Moskvo in Kijevom 59-letni milijarder Roman Avramovič, saj se dobro razume tako s Putinom kot z Zelenskim. Poleg tega je vrsto let živel v Londonu, zdaj je večinoma v Turčiji. S svojim posredovanem je omogočil carigrajska pogajanja marca 2022, pred enim tednom pa je Putinu prinesel pismo Zelenskega, ki ga vabi na neposredne pogovore. Vsekakor je oligarh Avramovič, ki je obogatel z nafto in jeklarstvom, zelo zainteresiran, da bi se vojna končala, ker ima zamrznjene milijarde, tudi tiste, ki jih je dobil od prodaje londonskega nogometnega kluba Chelsea.
Vsekakor je zdaj trenutek, da se prisili Putina k ustavitvi spopadov in napadov, ter da sedanjo frontno črto prizna kot začasno razmejitev, čemur je doslej nasprotoval. Vojna traja namreč že 52 mesecev, dlje kot med Stalinovo ZSSR in Hitlerjevo Nemčijo, ruska vojska pa po maju 2022, ko je osvojila Mariupol, ni dosegla nobenega večjega uspeha. Rusko gospodarstvo nazaduje in Ukrajinci se s svojimi brezpilotniki ne le uspešno branijo pred ruskimi, ampak z njimi tudi ubijejo med 5.000 in 10.000 ruskih vojakov na mesec. Rusi imajo vse hujše težave na fronti predvsem zato, ker ukrajinski brezpilotniki napadajo ceste in železnice, preko katerih se ruska vojska oskrbuje. Najbolj spektakularni so napadi ukrajinskih brezpilotnikov globoko v zaledju fronte, zlasti na ruske rafinerije, vse do Moskve in Sankt Peterburga. Tako ruska javnost čedalje bolj nasprotuje vojni. Celo številni ruski spletni vplivneži, ki so do lani, ko so še polagali upe v Trumpa, podpirali Putina in njegovo »specialno operacijo«, zdaj priznavajo, da Rusija v tej vojni ne more zmagati.
Sam Putin pa je pred nekaj dnevi takole zavrnil srečanje z Zelenskim: »Ne vidim, zakaj to srečanje, saj bi na ta način Ukrajinci ustavili napredovanje ruske vojske.« Skratka, Putin še vedno upa na vojaško zmago. Tako bo najbrž onemogočil evropsko mirovno pobudo, tako kot je Trumpovo. V resnici vojne po vseh sto tisočih padlih ruskih vojakih in po velikem gospodarskem nazadovanju ne more končati brez velikega uspeha.
