Potrditev znatnih zalog naravnega vodika je omogočila raziskovalna vrtina, ki je dosegla globino več kot 3600 metrov. Po navedbah podjetja FDE, ki vodi raziskave, gre za »trenutno najglobljo vrtino te vrste na svetu«.
Vrtalno ploščad, visoko 41 metrov, ki je omogočila tako globoko vrtanje, so to zimo v Pontpierre – vas s približno 800 prebivalci – pripeljali iz Avstrije.
Naravni vodik, imenovan tudi beli oziroma nativni vodik, nastaja v podzemnih vodah lorenskega bazena. Raziskovalci so tam že pred tremi leti identificirali domnevno največje najdišče naravnega vodika na svetu. To se razteza tudi na dele Belgije, Luksemburga in Nemčije ter bi lahko vsebovalo približno 34 milijonov ton vodika.
Naravni vodik kot obnovljivi vir?
Naravni oziroma beli vodik predstavlja pomembno priložnost za pospešitev razogljičenja gospodarstva. Trenutno edino delujoče črpališče belega vodika je v Maliju. Znanstveniki med črpanjem opažajo razmeroma stabilen tlak, kar je dober znak, da se vir vodika med črpanjem naravno obnavlja. To je velika prednost naravnega vodika pred nafto, ki je s črpanjem zmanjkuje.
Razlog, zakaj se vir belega vodika lahko v določenih pogojih naravno obnavlja, tiči v postopku nastajanja belega vodika. Ta se lahko delno obnavlja, ker nastaja sproti v Zemljini skorji z geokemičnimi procesi, predvsem s serpentinizacijo oziroma reakcijo vode z železom bogatimi kamninami in radiolizo vode zaradi naravne radioaktivnosti.
Če je hitrost nastajanja oziroma ločevanja kisika in vodika v vodi dovolj velika glede na črpanje, se lahko zaloga vede kot delno obnovljiv vir. Lorenski bazen ima zaradi strukture tal potencial, da bi lahko bil obnovljiv, je pa dejanska obnovljivost odvisna od lokalnih tokov plina, prepustnosti kamnin, hitrosti tvorbe in predvsem hitrosti črpanja. Podobno, kot je z obnovljivostjo podtalnice.
Domnevna zaloga 34 milijonov ton vodika sicer ne bi uspela povsem nadomestiti potreb po energentih v EU. Ta že zdaj porabi od osem in deset milijonov ton vodika na leto. Bi pa izkoriščanje belega vodika za industrijo vseeno prineslo velike koristi konkurenčnosti EU. Cena belega vodika naj bi bila celo do 12-krat nižja od zelenega vodika.