Države Perzijskega zaliva imajo velike zaloge zemeljskega plina, ki je nujen za proizvodnjo gnojil. Regija proizvede skoraj polovico svetovnega žvepla, približno tretjino sečnine in četrtino amonijaka, pomembnih sestavin za kmetijstvo. Velike kmetijske države, kot so ZDA, Avstralija, Brazilija in Indija, so močno odvisne od teh dobav, poroča Radio France International.
Zaradi konflikta so nekatere tovarne gnojil, zlasti v Katarju, začasno ustavile proizvodnjo, ladijski promet pa je močno omejen. Več ladij z gnojili je obtičalo pred Hormuško ožino, kar dodatno zmanjšuje ponudbo na svetovnem trgu.
Tudi Evropa lahko občuti posledice. Čeprav iz regije uvozi približno enajst odstotkov sečnine, je posredno odvisna od surovin iz Perzijskega zaliva. Na primer Maroko, velik dobavitelj fosforjevih gnojil za Evropo, potrebuje žveplo iz zalivskih držav za njihovo proizvodnjo. Poleg tega ima Egipt, pomemben izvoznik sečnine v EU, težave z dobavo plina.
Umetna gnojila zagotavljajo ključna hranila za rastline – dušik, fosfor in kalij. Brez njih bi se po ocenah raziskovalcev svetovna pridelava hrane lahko zmanjšala za približno tretjino. Zato dolgotrajne motnje v dobavi predstavljajo resno tveganje za svetovno kmetijstvo.
Razmere ostajajo negotove, saj ni jasno, kako dolgo bo trajal konflikt in koliko škode bodo utrpele proizvodne zmogljivosti. Evropska unija zato razmišlja o novi strategiji za oskrbo z gnojili, da bi zmanjšala odvisnost od nestabilnih regij.
