Irska v sredo že osmič prevzema predsedovanje Evropski uniji. Po šestmesečnem vodstvu Cipra se bo irsko predsedovanje v naslednjega pol leta ponovno soočilo s težkim obdobjem, polnim mednarodnih izzivov in iskanja enotnosti v EU. Mednarodna pozornost uradnega Dublina in drugih prestolnic članic Unije bo še naprej osredotočena na Bližnji vzhod in odpravljanje gospodarskih posledic tamkajšnjih konfliktov. V evropskih procesih pa bo veliko pozornosti namenjene iskanju soglasja o večletnem proračunu Evropske unije 2028–2034 ter nadaljevanju poti za doseganje večje evropske konkurenčnosti na svetovnem trgu. V Dublinu so že napovedali, da bodo nadaljevali napore za poenostavitev predpisov za podjetja in državljane, poglabljanje enotnega trga, znižanje cen energije ter razogljičenje gospodarstva.
Tudi za varnejšo Unijo
Kot poudarja irski premier Micheál Martin, predsedovanje prevzemajo v kritičnem trenutku, ko v svetu vladata vse večja negotovost in nepredvidljivost. »Zavezujemo se, da bomo dobro opravljali svoje delo za EU in njene državljane ter da si bomo skozi celoten mandat prizadevali, da bo Unija uspešnejša in varnejša ter da ohranimo naše skupne temeljne vrednote,« pravi Martin. Kot dodaja zunanja ministrica Helen McEntee, bodo med predsedovanjem poudarjali pomen globalne vloge EU, njeno podporo multilateralizmu ter spodbujanje človekovih pravic, demokracije in vladavine prava.
Irsko predsedstvo bo naslednjih šest mesecev vodilo okoli 180 pripravljalnih organov, zastopalo svet v pogovorih z evropskim parlamentom in evropsko komisijo ter vodilo tristranska pogajanja o zakonodaji EU. Ob številnih srečanjih na Irskem bo poleg neformalnega evropskega vrha eden od vrhuncev predsedovanja gotovo gostiteljstvo devetega zasedanja evropske politične skupnosti, kjer se o skupnih zunanjih politikah usklajujejo članice EU in vse države njene soseščine.
Močan napor za sprejetje proračuna
Največ trdega dela Irsko najbrž čaka pri iskanju soglasja o novem večletnem proračunu, pri katerem bo predsedstvu pomagal tudi predsednik evropskega sveta Antonio Costa. Ta se konec poletja odpravlja na turnejo po članicah. Ciprsko predsedstvo je že predstavilo prvi pogajalski okvir za močno spremenjen in okrepljen proračun za prihodnjo sedemletko. Po pričakovanjih pa bo treba ta okvir dodelati pred oktobrskim neformalnim zasedanjem voditeljev EU, preden bi lahko predvidoma na decembrskem vrhu sprejeli odločitev o približno 2000 milijard evrov vrednem proračunu.
Razhajanja o proračunu so velika – tako glede njegove velikosti, virov dodatnega financiranja in posameznih postavk kot tega, kdo bo vanj vplačeval več. Največje neto plačnice (Nemčija, Nizozemska, Švedska, Avstrija) ne želijo takšnega povečanja proračuna, kot ga je predlagala evropska komisija, zagovarjajo pa strožji nadzor nad porabo evropskih sredstev, več sredstev za konkurenčnost, inovacije in obrambo ter reformo tradicionalne kohezijske in kmetijske ovojnice.
Po ocenah irskega premierja Martina si precej držav članic želi izboljšati proračunske predloge na področju kmetijstva. A bo takšen pogajalski izplen težko doseči, priznava Martin in opozarja, da obstaja veliko nasprotujočih si zahtev. »Nekateri menijo, da je proračun že tako previsok. Poleg tega obstajajo tudi drugi pritiski na druge dele proračuna. To temeljno vprašanje bo zelo, zelo težko rešiti,« je dejal.
Naklonjenost Črni gori
V središču pozornosti je spet širitveni proces. V času irskega predsedovanja bo EU objavila nova poročila o napredku držav na poti k članstvu. Po začetem pogajalskem procesu se pričakuje nadaljevanje pritiska Ukrajine, da odpre vse pogajalske sklope, nad čimer pa ni navdušen novi madžarski premier Peter Magyar, ki je sicer umaknil veto na začetek pogajanj Ukrajine še iz časov Orbanove vlade.
Bi pa pogajanja o članstvu v času irskega predsedovanja lahko zaprla Črna gora, ki daleč prekaša vse druge kandidatke in želi postati osemindvajseta članica EU leta 2028. Premier Martin spominja, da je Irska veliko pridobila s širitvijo, in zagotovo ne bo tista, ki bi postavljala ovire širitvi. Po nedavni objavi francosko-nemškega non-paperja o spremembah širitvenega procesa Martin poudarja, da EU ne sme spreminjati temeljnih pravil zgolj zato, ker so nekatere kandidatke politično bolj izpostavljene. Z razpravo o teh spremembah ne bi smeli odvračati pozornosti od obravnavanja prošnje Črne gore za skorajšnje članstvo, pravi. Evropska komisija je sicer v torek objavila podatek, da bo vsak evropski davkoplačevalec za pristop Črne gore plačal približno en evro letno v naslednjem proračunskem obdobju, saj naj bi EU stal približno 3,2 milijarde evrov.
