Po zaključenem članstvu Slovenije v varnostnem svetu Združenih narodov je slovenska diplomacija na Brdu pri Kranju gostila kar pet arabskih zunanjih ministrov naenkrat. Gre za največji tovrsten obisk pri nas, ki naj bi nastal kot plod vzpostavljenega medsebojnega zaupanja prav v času članstva v varnostnem svetu. Peterica arabskih držav želi iz tega vzpostaviti trajni posvetovalni proces s Slovenijo. V središču pogovorov so bili nadaljevanje premirja v Gazi, ohranjanje perspektive dveh držav v mirovnem procesu med Izraelci in Palestinci ter izmenjava mnenj o aktualnih napetostih med ZDA in Iranom.
»Vojaške rešitve zapletejo stvari«
Egiptovski zunanji minister Bader Abdelati in savdski zunanji minister, princ Fajsal bin Farhan Al Saud, sta si zaželela diplomatsko rešitev spora med Iranom in ZDA. Na naše vprašanje, kako se pripravljajo na možnost neuspeha v pogajanjih v Muškatu, je Al Saud odgovoril, da bi se raje osredotočal na uspeh. »Tako ZDA kot Iran v pogajanja vstopajo z resnimi nameni,« je ocenil. »Edini scenarij, ki si ga predstavljamo, je diplomatska rešitev. Vojaške rešitve namreč vedno zapletejo stvari,« pa je dejal egiptovski zunanji minister.
V Sloveniji so se mudili tudi jordanski zunanji minister Ajman Safadi, zunanji minister Bahrajna Abdulatif bin Rašid Al Zajani in državni minister za zunanje zadeve Katarja Soltan bin Sad Al Murajki. Kot je povedala zunanja ministrica Tanja Fajon, so na pogovorih poskušali ugotoviti, kaj lahko storijo, da bi Bližnji vzhod živel v miru. »Zavezali smo se, da bomo krepili multilateralizem in mehanizme za ustvarjanje pogojev za uresničevanje rešitve dveh držav,« je dejala Fajonova.
Obisk peterice ministrov je razumela kot podporo slovenski politiki zadnjih dveh let v varnostnem svetu, kar so sicer gostje tudi sami izpostavljali. »V Sloveniji imamo zaupanja vredno partnerico,« je dejal savdski minister Al Saud, jordanski minister Safadi pa je dodal: »Slovenija je bila v dveh letih velika zagovornica pravičnosti, mednarodnega prava, zmernosti in miru. (…) Celotna regija spoštuje to, kar Slovenija počne.«
Prednostna naloga je krepitev premirja
V tej združbi držav ima Slovenija zadržke do sodelovanja v Trumpovem odboru za mir, medtem ko so ga arabske države podprle. »Ustanovitev odbora smo pozdravili. Imamo sicer različne pravne pomisleke. Želimo, da bi bilo delo odbora zoženo na Gazo. To pa ne pomeni, da mir v Gazi ni naš skupen interes,« je razložila Fajonova.
Več ministrov je izpostavilo, da je po odprtju mejnega prehoda med Gazo in Egiptom treba doseči, da bo čezenj dejansko nemoteno steklo prehajanje ljudi in humanitarne pomoči. Ob tem je Safadi izpostavil, da je z oblikovanjem političnega horizonta rešitve dveh držav treba ljudem vrniti tudi upanje in optimizem. Če rešitve dveh držav ne bo na obzorju, ne bo v miru v regiji, je izpostavil egiptovski minister Abdelati. »Ljudje potrebujejo več hrane, več okrevanja. Naš glavni cilj je okrepiti uresničevanje premirja,« je poudaril. Podobno kot drugi ministri pa je tudi vodja diplomacije v državi, ki meji na Gazo, ugotavljal, da so tamkajšnje razmere krhke.