Schmidt je poudaril, da bi morali biti evropski UI modeli odprtokodni in vodeni lokalno, kar bi Evropi omogočilo večjo tehnološko in politično avtonomijo. Trenutno so modeli v ZDA večinoma zaprti, medtem ko Kitajska razvija odprtokodne modele z odprtimi težami, kar Evropa po njegovem ne sme spregledati, piše El Pais

»Če Evropa ne vloži velikih sredstev v razvoj, bo na koncu uporabljala predvsem kitajske modele, kar ni dober izid za našo celino,« je dejal Schmidt.

Po njegovem mnenju Evropa trenutno pomanjkljivo vlaga v infrastrukturo, kot so podatkovni centri, nima dovolj cene energije in strojne opreme za treniranje naprednih modelov, hkrati pa ji manjka jasna strategija, ki bi povezala nacionalne pobude v gradnjo konkurenčnih modelov.

Kdo je Eric Schmidt?

Eric Schmidt je ameriški računalniški znanstvenik, podjetnik in investitor.  Diplomiral je iz elektrotehnike in računalništva na univerzi Princeton, doktoriral pa na univerzi Berkeley. Najbolj je znan kot dolgoletni izvršni direktor Googla (2001–2011), kjer je podjetje popeljal med svetovne tehnološke gigante, vključujoč razvoj Androida, YouTuba in oblačnih storitev. Po odhodu s položaja direktorja je ostal predsednik uprave in svetovalec, aktivno pa se ukvarja tudi z umetno inteligenco, tehnologijo in investiranjem. 

Evropa nima strategija za UI

Schmidt je opozoril tudi na razliko med globalnimi pristopi: ZDA se osredotočajo na razvoj splošne umetne inteligence, Kitajska pa na široko uporabo umetne inteligence v različnih sektorjih gospodarstva. Evropa pa po njegovem še nima strateške jasnosti in tvega, da bo ostala zadaj.

Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde, ki je prav tako govorila na dogodku, je opozorila, da je razvoj UI intenziven glede kapitala, energije in podatkov. Poudarila je, da bo Evropa morala vzpostaviti nove mehanizme sodelovanja in pravila, če želi ostati konkurenčna.

Schmidt je zaključil: »Evropa mora vložiti velike vsote denarja in virov v lastne UI sisteme. Brez tega bo preveč odvisna od tehnologij iz Kitajske in ZDA, kar bi zmanjšalo njeno tehnološko in tudi politično avtonomijo.«

Priporočamo