Po besedah sodnika je nekdanji predsednik oviral sodni postopek, ko je preiskovalcem preprečil, da bi ga pridržali. Prav tako je bil spoznan za krivega izključevanja članov kabineta s sestanka, na katerem so razpravljali o vojnem stanju.
»Kljub temu da je imel kot predsednik dolžnost spoštovati ustavo in upoštevati vladavino prava, je obtoženec namesto tega pokazal odnos, ki ni upošteval (...) ustave,« je dejal sodnik. Dodal je, da Yoon zaradi pomanjkanja dokazov ni kriv ponarejanja uradnih dokumentov.
Tožilstvo je sicer zahtevalo desetletno zaporno kazen, medtem ko je Yoon vztrajal, da ni kršil zakonodaje. Nekdanji predsednik ima sedaj sedem dni časa, da se na obsodbo pritoži, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Yoon je Južno Korejo pahnil v politično krizo, ko je decembra 2024 neuspešno poskušal uvesti vojno stanje v državi. Januarja lani so ga tamkajšnji organi pregona pridržali. Sodijo mu zaradi upora in drugih kaznivih dejanj, povezanih s poskusom razglasitve vojnega stanja.
Tožilstvo v Seulu je v torek Yoona obtožilo vodenja upora s ciljem diktature in dolgoročnega vladanja. Navedlo je, da v primeru ne prepoznajo olajševalnih okoliščin zanj in da pozivajo k izreku smrtne kazni.
A četudi bi sodišče Yoona spoznalo za krivega in ga obsodilo na smrt, po poročanju AFP ni verjetno, da bi kazen tudi izvršili, saj ima Južna Koreja od leta 1997 neuraden moratorij za usmrtitve.