Tokio je okrepil prizadevanja za rudarjenje v globokomorskih nahajališčih, da bi zmanjšal svojo odvisnost od Kitajske pri teh dragocenih mineralih. Tiskovni predstavnik vlade Kei Sato je povedal, da vzorec, ki ga je pridobila Japonska agencija za znanost in tehnologijo morja in Zemlje (JAMSTEC), trenutno analizirajo, da bi ugotovili količino redkih zemelj v njem. Pridobitev vzorcev je označil za »pomemben dosežek tako z vidika gospodarske varnosti kot celovitega pomorskega razvoja«.

Ladja za globokomorsko vrtanje je prejšnji mesec začela raziskovanje v bližini oddaljenega pacifiškega otoka Minami Torišima, kjer naj bi okoliške vode skrivale najdišča dragocenih mineralov.

Ocenjuje se, da območje okoli otoka Minami Torišima, ki leži v japonskem izključnem ekonomskem pasu, vsebuje več kot 16 milijonov ton redkih zemelj. Po poročanju japonskih medijev naj bi šlo za tretje največje nahajališče na svetu.

This photo provided by SIP/Japan Agency for Marine-Earth Science and Technology, shows a mining device lowered to the seabed from the deep-sea drilling vessel Chikyu, off Minamitorishima, south of Tokyo, Jan. 18, 2026. (SIP/Japan Agency for Marine-Earth Science and Technology via AP)

Raziskovalna ladja Čikju je opremljena s stroji, ki omogočajo vrtanje do globine 10 kilometrov. Zgrajena je bila za raziskovanje seizmoloških prelomnic. Foto: AP

Konec lanskega leta je Japonska podpisala sporazum z Združenimi državami Amerike o usklajevanju pri zagotavljanju oskrbe z redkimi zemljami.

Japonska se predvsem boji, da bi Kitajska, največja svetovna proizvajalka redkih zemelj, zaradi zaostrenih diplomatskih odnosov lahko ustavila izvoz teh mineralov. Japonska uvozi približno 70 odstotkov svojih potreb po redkih zemljah iz Kitajske.

Redke zemlje so skupina 17 kovin, ki se uporabljajo v vsem – od električnih vozil in trdih diskov do vetrnih turbin in raket. Celostno gledano niso posebej redke, so pa precej razpršene v zemeljski skorji. Tudi dobra nahajališča so zato razmeroma skromna.

Največji izziv pri pridobivanju kovin iz skupine redkih zemelj je njihova predelava iz rude. Gre za elemente, ki so precej reaktivni in zato z močnimi kemijskimi vezmi vezani v okside, iz katerih je želene kovine težko pridobiti v čisti obliki. Pridobivanje redkih zemelj tako spremljajo številni kompleksni in okoljsko zelo problematični kemijski procesi, za majhne količine kovin pa je treba predelati zelo velike količine rude.

Pri pridobivanju redkih zemelj z morskega dna bi dodatno okoljsko breme predstavljalo tudi podmorsko rudarjenje, ki opustoši ta sicer nedotaknjen ekosistem.

Japonska je vodilna država na področju raziskav pridobivanja surovin iz morja. Veliko vlaga na primer tudi v raziskave pridobivanja urana, raztopljenega v morski vodi.

Priporočamo