Zgodba o dečku iz Malmöja, ki se je znašel v birokratskem mlinu, je pred približno desetimi dnevi sprožila močne odzive na Švedskem in Balkanu. Mnogi so se spraševali, kako je mogoče, da je štiriletni otrok z avtizmom in govorno motnjo lahko tako brezčutno ločen od družine in izgnan v državo, ki je nikoli ni obiskal in s katero do nedavnega ni imel nobene povezave, piše hrvaški Index.
Raif se je rodil leta 2021 na Švedskem, ko njegova starša Haris in Nicole še nista imela švedskega državljanstva, zato ga tudi on ni mogel samodejno dobiti. Haris Terzić (42) je švedsko državljanstvo pridobil tri mesece po Raifovem rojstvu, mati Nicole Eriksson, sicer kosovskega porekla, pa je imela dovoljenje za stalno prebivanje.
Bil je brez državljanstva
Prošnje staršev – najprej za švedsko državljanstvo, nato za dovoljenje za prebivanje na podlagi družinske povezanosti – so bile zavrnjene z obrazložitvijo, da Raif nima veljavnega potnega dokumenta. Nasprotno od svojega dve leti mlajšega brata Amara, ki je ob rojstvu postal švedski državljan, je bil Raif takrat oseba brez državljanstva.
Haris in Nicole sta spoznala, da nimata druge izbire, kot da za Raifa zaprosita za bosansko-hercegovsko državljanstvo na podlagi očetovega porekla. Tako je Raif novembra 2025 dobil potni list Bosne in Hercegovine in se z očetom vrnil v Malmö. Tokrat je v svojo švedsko domovino prišel na podlagi 90-dnevnega turističnega vizuma.
Če migracijska uprava ne bi spremenila svoje odločitve o deportaciji, bi moral Raif marca zapustiti Švedsko in v Bosni in Hercegovini več mesecev čakati na odločitev o dovoljenju za prebivanje. Oče Haris se je že začel pripravljati na začasno ločitev družine in odhod v BiH, kjer živi Raifova 84-letna babica.
»Negativen vpliv na dečkov razvoj«
Čeprav so švedske migracijske oblasti v eni izmed prejšnjih odločitev hladno zapisale, da »ni ovir, da bi celotna družina zapustila Švedsko, medtem ko čaka na odobritev Raifovega dovoljenja za prebivanje«, je v petek v dom Harisa in Nicole v Malmöju prispela povsem drugačna odločitev.
Migracijska uprava je ugotovila, da obstajajo ovire za izvedbo deportacije, predvsem zaradi Raifovih posebnih potreb, na katere so opozorili njegovi švedski zdravniki in terapevti, ter na podlagi nove ocene njegove povezanosti s staršema.
»Ugotovili smo, da imata oba starša pomembno vlogo v dečkovem življenju. Prekinitev njune skrbi bi lahko negativno vplivala na njegov razvoj, zlasti ob upoštevanju njegovega zdravstvenega stanja. V celoti gledano je v najboljšem interesu otroka, da mu je odobreno dovoljenje za prebivanje. Izvedba deportacije bi bila nesorazmeren ukrep,« je Tengroth povedal za Dagens Nyheter.
Meni, da je do težave prišlo, ker Raifovi starši sprva niso želeli zaprositi za bosanski potni list za sina, temveč so pričakovali, da bo takoj postal švedski državljan. Tiskovni predstavnik migracijske uprave pa trdi, da to po švedski zakonodaji ni mogoče.
Olajšanje in čudovit občutek
»Nismo mogli biti manj togi niti ravnati drugače. Oseba, ki ob rojstvu ni postala švedski državljan, mora imeti drugo državljanstvo, preden zaprosi za švedsko. To je mogoče obiti le, kadar drugega državljanstva ni mogoče pridobiti, kar pa v tem primeru ne drži,« je pojasnil Tengroth.
»Občutek je čudovit! Kakšno olajšanje! Jokala sem, ko so nas poklicali iz migracijske uprave,« je povedala Raifova mati Nicole in dodala, da je hkrati razočarana, ker je primer trajal tako dolgo in povzročil toliko stresa njeni družini. Raifova družina lahko končno zadiha. Sam deček pa sploh ni vedel, v kakšnem birokratskem zapletu se je znašel.