Spodnji dom ruskega parlamenta je v prvem branju potrdil predlog zakona, ki daje predsedniku države možnost, da ukaže zaščito Rusov, ki bi jih pridržala ali preganjala sodišča drugih držav oziroma mednarodna sodišča, h katerim Rusija ni pogodbeno pristopila. Med mogočimi ukrepi je tudi posredovanje vojske, poročajo ruski mediji.
Predsednik dume Vjačeslav Volodin razlog pojasnjuje z besedami, da gre za ukrep proti »zahodnjaški pravici«, s katero se po njegovem spravljajo na drugače misleče in se vpletajo v njihove notranje zadeve ter preganjajo njihove državljane.
Bi ruska vojska torej lahko reševala državljane denimo iz rok Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je razpisalo tudi tiralico za predsednikom Vladimirjem Putinom, zaradi česar je že omejil nekatera svoja potovanja? Na papirju, kot kaže, da, dikcija pa niti ni povsem izvirna. ZDA so leta 2002 pod predsednikom Georgeem Bushem sprejele zakon o zaščiti ameriških vojakov, ki predsedniku daje na voljo »vsa potrebna in nujna sredstva za doseganje izpustitve« vojakov in vladnih predstavnikov, ki bi jih prijeli po nalogu Mednarodnega kazenskega sodišča.
Pravni strokovnjaki pravijo, da je prednostni namen predlagane ruske zakonodaje morda drugje. Namreč da ustvarja pravno podlago za vojaško zaščito ladij tako imenovane senčne flote tankerjev, s katerimi Rusija izvaža nafto in utekočinjeni zemeljski plin ter se izogiba sankcijam. »Predstavljajmo si, da se tuja obalna straža vkrca na takšno ladjo, jo zaseže in pridrži posadko. V takem primeru bi imela naša vojska verjetno pravico, da to prepreči, če bi dobila ustrezen ukaz predsednika,« je za Kommersant povedal pravnik Ilja Račkov. Obenem naj bi zakon služil kot zastraševanje denimo baltskih držav pred ukrepanjem proti ruskim državljanom.
