Costa: Vrh bo prinesel odločitev o nadaljnjem financiranju Ukrajine

Tokratni vrh EU bo še eden izmed tistih, na katerih je na preizkušnji enotnost Unije. Iskanje načina novega financiranja za Ukrajino za leti 2026 in 2027 se je v minulih tednih izkazalo kot zelo težavno. Zaradi številnih zadržkov Belgije glede uporabe ruskih zamrznjenih sredstev kot poroštva novemu posojilu Ukrajini v Evropski uniji sedaj razmišljajo o alternativnih možnostih financiranja. Ena izmed možnosti je novo skupno zadolževanje članic EU za Ukrajino. Načini financiranja za Ukrajino se še spreminjajo, je pred začetkom vrha EU dejal belgijski premier Bart De Wever, na katerega so se v zadnjih tednih zgrinjali številni pritiski, naj popusti.

Na vrh je prišel neomajen. Tudi danes je De Wever vztrajal, da predlog uporabe ruskih zamrznjenih sredstev s seboj prinaša pravna, finančna in ekonomska tveganja. Za takšno uporabo zamrznjenih sredstev, kot jo sedaj predlagajo za sredstva Ruske centralne banke, ne obstajajo precedenčni primeri, je opozoril in dodal, da so ruska zamrznjena sredstva tudi predmet mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo. Od drugih držav članic je za belgijski pristanek na uporabo zamrznjenih sredstev zahteval pisna zagotovila o delitvi tveganj. Belgija se namreč boji, da bi jo kot delničarko in kraj domicila Eurocleara, depozitarja večine premoženja Ruske centralne banke v Evropski uniji, doletela povračila Moskve. »Belgija zahteva, da celotna Evropska unija prevzame finančna tveganja predloga,« je poudaril De Wever.

Dejal je še, da so bile že vse druge možnosti financiranja Ukrajine v preteklosti uporabljene. Kot najverjetnejšo možnost je omenil financiranje prek evropskega proračuna. To namerava Belgija predlagati, če ne bodo vsi njihovi pomisleki ustrezno nagovorjeni. Pri tej možnosti bi se lahko izključile (opt-out) države, ki ne želijo financirati Ukrajine. Da bi se EU utegnila odločiti za to opcijo, se mu ne zdi nemogoče. A predvidevati, kaj se bo zgodilo, ne želi.

Predsednik evropskega sveta Antonio Costa je ocenil, da bodo evropski voditelji prišli do odločitve, kako zagotoviti financiranje Ukrajini za leti 2026 in 2027. Morda se bo to zgodilo šele jutri, je ocenil, a hkrati pristavil, da ne bodo odšli z zasedanja brez odločitve o načinu nadaljnjega financiranja za Ukrajino. Sprejem tega je ključnega pomena, da se poveča pritisk na Rusijo.

Merz proti evropskemu zadolževanju

Kako zelo različna so stališča držav o vprašanju uporabe ruskih zamrznjenih sredstev, sta pokazala tudi prihoda nemškega kanclerja Friedricha Merza in madžarskega premierja Viktorja Orbana. Kancler Merz je ob prihodu na vrh dejal, da sta pred Unijo dva odločilna dneva. »Želim, da se uporabi ruska zamrznjena sredstva. Ne vidim boljše možnosti od te. Razumem pomisleke nekaterih članic, predvsem Belgije. A upam, da se bomo lahko dogovorili o skupni rešitvi in s tega vrha odšli enotni,« je dejal nemški kancler. Dejansko je kot eden od premierjev držav, ki zagovarjajo evropsko javnofinančno vzdržnost, uporabo ruskih sredstev označil kot edino možnost. »Smo pred izbiro evropskih dolgov ali ruskega imetja za Ukrajino,« je dejal in pristavil, da seveda želi raje uporabiti rusko imetje, ki ga je treba izkoristiti tako, kot je predlagala evropska komisija.

Madžarski premier Viktor Orban pa je ob prihodu na vrh ocenil, da obstaja zadostno število držav, da lahko kot manjšina, ki se zavzema za blokado, preprečijo sprejetje financiranja Ukrajine prek ruskih zamrznjenih sredstev. Ta predlog je že označil za mrtvega. Hkrati pa tudi sam nasprotuje uporabi skupnega zadolževanja EU za nadaljnje financiranje Ukrajine. »Ne bi rad videl Evropske unije v vojni. Vzeti denar eni državi, ki je v vojni, in ga dati drugi je korakanje v vojno,« je dejal in pristavil, da mora EU sprejeti korake proti miru in ne vojni.

Von der Leynova: Delitev tveganj je načelo solidarnosti

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da mora imeti Ukrajina varno financiranje za naslednji dve leti. Spomnila je na dve možnosti tega financiranja, ki ju je predlagala: prek skupnega zadolževanja ali s posojilom z uporabo ruskih zamrznjenih sredstev. »Danes moramo najti rešitev,« je dejala in ocenila, da se morajo voditelji odločiti za eno od predlaganih možnosti. Von der Leynova sicer podpira belgijsko zahtevo, da vse članice prevzamejo tveganje ob uporabi ruskih zamrznjenih sredstev. »To je načelo solidarnosti in načelo Unije,« je pristavila. Nizozemski premier Dick Schoof je izrazil pričakovanje, da bodo pogovori na vrhu privedli do rešitve, ki jo bo potrdila tudi Belgija.

Poljski premier Donald Tusk je bil redkobeseden, a tudi v tem zgovoren. Dejal je le: »Zdaj imamo preprosto izbiro – danes denar ali jutri kri. In ne govorim samo o Ukrajini, govorim o Evropi. To je naša odločitev, ki jo moramo sprejeti. Sprejeti jo morajo vsi evropski voditelji.«

Zelenski: EU naj pokaže Rusiji, da je nadaljevanje vojne nesmiselno

Vprašanje nadaljnjega financiranja Ukrajine je ključno zaradi evropskega stališča do vojne v Ukrajini in njenih zagotovil, da bo podpora napadeni državi trajala, dokler bo to potrebno. O prelomnosti vrha priča tudi izjava nemškega kanclerja Friedricha Merza pred začetkom vrha, da bo namreč Evropska unija trpela hude posledice prihodnja leta, če se ji ne bo uspelo dogovoriti o svežem financiranju za Ukrajino.

Predsednik Volodimir Zelenski je pred začetkom vrha pozval zaveznike Ukrajine, naj zagotovijo podporo Ukrajini in pokažejo, da je nadaljevanje vojne nesmiselno. Ukrajina od aprila prihodnje leto potrebuje sveže financiranje, sicer ji grozi, da ji bo zmanjkalo denarja tako za delovanje države kot za oboroževanje. »Izid teh srečanj – izid za Evropo – mora biti takšen, da bo Rusija spoznala, da je njena želja po nadaljevanju bojev v prihodnjem letu nesmiselna, ker bo imela Ukrajina podporo,« je poudaril Zelenski.

Diplomati držav članic so še pred začetkom vrha v sredo iskali kompromisno rešitev, vendar niso prišli do zaključkov. To se bo nadaljevalo na današnjem vrhu voditeljev, torej na najvišji ravni odločanja.