Tako v Evropski uniji kot na ravni držav G7 bodo danes ponovno razpravljali o ukrepih za zajezitev visokih cen energentov, ki so na azijskih trgih že padle po Trumpovih napovedih o bližajočem se koncu vojne. A ker dejanskih znamenj o koncu spopadov ni, ostaja odprto vprašanje, kako dolgo bo ta padec cen zdržal. Pred videokonferenco skupine G7 je francoski finančni minister Roland Lescure sporočil, da trenutno ni težav z oskrbo ne v Evropi ne v Združenih državah Amerike. Po tem srečanju bodo zvečer zasedali še voditelji EU, in sicer na pobudo velikih industrijskih držav: Nemčije, Italije in Belgije. EU uvaža več kot 90 odstotkov nafte in okoli 80 odstotkov plina, zaradi česar so evropske države močno izpostavljene nihanjem cen na svetovnem trgu.
Kljub mešanim signalom ameriškega predsednika glede končanja vojne – tako v ZDA kot v Izraelu zatrjujejo, da cilje izpolnjujejo hitreje od lastnega časovnika – za zdaj ni znamenj, da bi vojna vihra pojenjala. ZDA v Perzijski zaliv pošiljajo še tretjo letalonosilko, George Bush, medtem ko v Iranu grozijo z okrepitvijo napadov na energetske cilje sosednjih držav. Teheran želi s tem pritisniti na svoje sosede in jim povzročiti tolikšno škodo, da bi od ZDA in Izraela zahtevale takojšnje končanje vojne.
Iran ne bo pustil »niti litra nafte« skozi Hormuško ožino, so danes poudarili v iranski revolucionarni gardi, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil z morebitnim zavzetjem te ožine. Iranske sile nameravajo svoje napade še okrepiti, prav tako bodo povečale gostoto in moč izstreljenih raket. Kot je dejal poveljnik letalskih sil revolucionarne garde Madžid Musavi, ne bodo več izstreljevali raket z bojnimi glavami, ki so lažje kot ena tona.
Pri Wall Street Journalu so medtem poročali, da nekateri svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa silijo k javnemu oblikovanju načrta za umik iz vojne z Iranom. Trump se sooča s pritiski, naj javno oznani, da je vojska v veliki meri dosegla svoje cilje v Iranu. Do teh opozoril predsedniku prihaja zaradi naraščajočih cen nafte, kar bi republikancem lahko močno škodovalo na novembrskih vmesnih volitvah v kongres, še dodajajo pri Wall Street Journalu. V Beli hiši so poročanje medija zavrnili kot popolno neumnost.
Medtem je več zalivskih držav (Savdska Arabija, Kuvajt, Združeni arabski emirati in Katar) napovedalo zmanjšanje proizvodnje nafte, ker je zaradi zaprtja Hormuške ožine preprosto ne morejo spraviti do potrošnikov.
»Posledice za svetovne trge nafte bodo katastrofalne. Čim dlje bo motnja trajala, tem bolj drastično bo to vplivalo na svetovno gospodarstvo. Čeprav smo se v preteklosti že soočali z motnjami, je ta kriza daleč največja, s katero se je kdaj srečala naftna in plinska industrija v regiji,« je ocenil Amin Naser, izvršni direktor savdskoarabskega naftnega giganta Aramco.