Ameriški portal Axios je poročal, da državi usklajujeta tri strani dolg memorandum o razumevanju, ki bi bil podlaga za trajno prekinitev ognja, na njegovi podlagi pa bi v šestdesetih dneh pripravili besedilo sporazuma, v katerem bi podrobneje dorekli dogovor. Med državama posreduje predvsem Pakistan, Trump pa je nakazal, da bi lahko sam odšel v Islamabad, če sklenejo dogovor morda že ta konec tedna. »Mislim, da bo šlo zelo hitro. Z Iranom se razumemo zelo dobro,« je rekel.
V pogovoru za Reuters je o nekaterih točkah govoril tudi podrobneje. Dejal je, da bodo Iran in ZDA sodelovali pri tem, da pridejo do več kot 400 kilogramov iranskega obogatenega urana. Kje ta je, javno ni znano, domnevno pa nekje pod zemljo, morda pod ruševinami po lanskih ameriških napadih na iranske jedrske objekte z globinskimi bombami. Usoda urana, ki je obogaten do 60 odstotkov (kar je daleč nad potrebami civilnega jedrskega programa in nekaj pod potrebami za jedrsko orožje), je bila doslej ena večjih točk razhajanja, saj Iran ni pristajal na to, da bi ga odpeljali iz države, ampak kvečjemu, da ga doma sam osiromaši. Trump zdaj trdi, da ga bodo odpeljali v ZDA. »Skupaj se bomo dokopali do njega. Skupaj bomo šli noter z Iranom, primerno počasi, in začeli kopati navzdol z veliko mašinerijo … in ga odpeljali v Združene države,« je rekel ameriški predsednik. Odločno pa je zavrnil namige, da bodo ZDA Iranu za to plačale dvajset milijard dolarjev.
Obogateni uran gre v ZDA?
Eno od odprtih vprašanj je tudi Hormuška ožina. Iran je v petek sporočil, da je zdaj popolnoma odprta in da torej sam ne bo več ogrožal ladij, kar je bil njegov odziv na dogovor o prekinitvi ognja v Libanonu. Sporočili so, da je ožina odprta za komercialni promet do konca prekinitve ognja. Trump je to potrdil, vendar pa dodal, da se ameriška blokada iranskih pristanišč oziroma ladij, ki potujejo tja ali od tam, nadaljuje. »Tako bo ostalo, dokler ne bo naš dogovor z Iranom stoodstotno dosežen. To bi moralo biti kmalu, ker smo se o večini točk že dogovorili,« je dodal ameriški predsednik.
Velika ladijska podjetja sicer ostajajo previdna in ni verjetno, da bi sedanje poteze hitro in obsežneje pospešile promet skozi ožino ter tako prinesle olajšanje svetovnemu trgu energentov in gospodarstvom nasploh. Nemško podjetje Hapag-Lloyd je denimo sporočilo, da svojih ladij za zdaj ne bo napotilo skozi ožino in bo najprej podrobno preučilo položaj. Podobno so dejali v danskem Maersku in tudi v norveškem združenju lastnikov ladij, kjer opozarjajo še na nevarnost morskih min, ki da so še lahko na območju.
Konferenca o ožini
Francija in Združeno kraljestvo pa sta v petek organizirala videokonferenco o Hormuški ožini, na kateri je sodelovalo približno petdeset držav. Organizirali so jo v Parizu, ker sta bila osebno prisotna tudi nemški kancler Friedrich Merz in italijanska premierka Giorgia Meloni. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da so zahtevali takojšnje in brezpogojno odprtje ožine ter da nasprotujejo uvajanju pristojbin ali privatizaciji ožine. Dejal je, da bi v misiji, ki jo pripravljajo, lahko sodelovala francoska mornarica. Konkretneje bodo o misiji govorili prihodnji teden, britanski premier Keir Starmer pa je dodal, da je v njej pripravljeno sodelovati več kot deset držav. Misija sicer ne vključuje ZDA. Trump je dejal, da mu nekatere evropske države zdaj ponujajo sodelovanje, da pa ga ne potrebuje. Kot že večkrat je dodal opazko, da je zveza Nato »papirnati tiger«, ker ZDA ni priskočila na pomoč v napadu na Iran.
