Največ težav z begom možganov imajo nerazvite in slabo razvite države, kjer je po navadi manj služb, hkrati pa lahko visoko izobraženi kader za svoje znanje in storitve seveda zasluži neprimerno več v razvitejših, bogatejših državah. Izguba intelektualcev je tako finančna luknja za državo, sploh če je iz javnih sredstev plačala izobraževanje ljudi, ki so se nato odpravili delat drugam. Hkrati gre za izgubo znanja, saj se domneva, da izobraženi kader prinaša napredovanje države na gospodarskem in družbenem področju.
Globalno gledano imajo z begom možganov najmanj težav seveda razvite države. Po podatkih za leto 2024 je na vrhu Avstralija, sledijo ji po večini evropske države, visoko uvrščenih pa je tudi nekaj bogatejših arabskih držav in azijskih tigrov. Kot izjema ima razmeroma nizek odliv izobraženih ljudi Severna Koreja, ki pa je precej izolirana država in je ljudje praktično ne morejo zakonito zapustiti.
Od naših sosedov ima z begom možganov seveda najmanj težav Avstrija, ki je uvrščena na 160. mesto od 175 držav, Italija je 156., Madžarska je 129., Hrvaška pa je uvrščena precej slabše in je na 70. mestu, saj jo še vedno zapušča veliko izobraženih.
Slovenija je nekoliko boljša kot sosednja Madžarska in je na 136. mestu, v družbi Kitajske, Paname, Ekvatorialne Gvineje in Tajske. Po podatkih za leta 2022, 2023 in 2024 lahko vidimo, da se je naša država vsako leto uvrstila bolje. Če je indeks Slovenije leta 2023 znašal 3,7 od 10, je bil leto kasneje 3,6, predlani pa že 3,3.
Največ intelektualne elite sicer izgubi otoška državica Samoa, sledijo ji Palestina, Jamajka, Eritreja, Salvador, Somalija, Ukrajina in Albanija. Ukrajina je visoko uvrščena zaradi vojne in tudi siceršnjega slabšega gospodarskega položaja, Albanija pa je razmeroma revna evropska država in njeni izobraženci pogosto iščejo priložnosti v tujini.
Lestvico držav glede na beg možganov si lahko ogledate na spletni strani Global Economy in World population review.
