Mestna uprava je v začetku julija nabavila okoli 1400 pametnih zapestnic za komunalne delavce, med katerimi so čistilci ulic, vzdrževalci javne razsvetljave, delavci v parkih in zaposleni pri odvozu odpadkov. Naprave nenehno spremljajo telesno temperaturo uporabnika in ga z zvočnim ter vibracijskim signalom opozorijo, ko sistem zazna povečano tveganje za zdravje. V takem primeru mora delavec takoj prekiniti delo, poiskati senco in popiti vodo.
Smrtni primeri kot opomin in pospešek
Pobudo je dodatno pospešilo več smrtnih primerov delavcev na prostem, ki so se v Španiji zgodili med obdobji ekstremne vročine. Posebej odmeven je bil primer iz junija lani, ko je med čiščenjem ulic v Barceloni umrla 51-letna ženska. Temperatura zraka je takrat dosegla 30,4 stopinje Celzija. Čeprav je mesto takoj sprožilo preiskavo in tiskovni predstavnik ni mogel potrditi, da je bil neposredni vzrok smrti vročinski udar, je dogodek močno vplival na javno mnenje in mestne oblasti.
Pep Llimona, koordinator za preventivo v mestni službi za parke in vrtove, je poudaril, da so projekt uvedbe zapestnic pripravili že pred tem tragičnim dogodkom, vendar je prav ta primer pospešil njegovo izvedbo. »Spodbudilo nas je, da smo še resneje razmislili o zaščiti delavcev,« je pojasnil Llimona.
Del širše podnebne strategije mesta
Pametne zapestnice niso osamljen ukrep, temveč del celovite in dolgoročne strategije Barcelone za boj proti podnebnim spremembam, ki sega več kot dve desetletji v preteklost. Mesto je že leta 2020 razglasilo podnebno krizo in se zavezalo k pospešitvi ukrepov iz svojega podnebnega načrta 2018–2030. Cilj načrta je doseči ogljično nevtralnost do leta 2050 in zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 45 odstotkov do leta 2030.
Med ključnimi prilagoditvenimi ukrepi izstopa mreža več kot 500 tako imenovanih podnebnih zavetišč, kot so knjižnice, muzeji in parki, ki prebivalcem zagotavljajo hladen prostor največ deset minut hoje od doma. Poleg tega Barcelona orje ledino na področju urbanističnega preoblikovanja z uvedbo »superblokov« (Superilles), s katerimi ulice spreminjajo iz prometnic v zelene površine, prijaznejše pešcem in bivanju na prostem.
Globalni trend in opozorila strokovnjakov
Uporaba nosljive tehnologije za zaščito delavcev, zlasti v gradbeništvu in komunalnih dejavnostih, postaja naraščajoč svetovni trend. Raziskave potrjujejo, da lahko takšne naprave učinkovito preprečujejo bolezni, povezane z vročino, saj zagotavljajo individualizirane podatke v realnem času. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da tehnologija ne sme biti samostojna rešitev; njen uspeh je odvisen od močne kulture varnosti pri delu in upoštevanja morebitnih pomislekov delavcev glede zasebnosti.
Ključno ostaja, da snovalci zapestnice vključijo v širši program, ki mora vsebovati zagotavljanje zadostnih odmorov, dostop do sence in pitne vode ter ustrezno izobraževanje zaposlenih. Španija se, tako kot večji del Evrope, v zadnjih tednih sooča z zelo visokimi temperaturami. Iz državne meteorološke službe Aemet so sporočili, da je bil letošnji junij drugi najtoplejši, odkar beležijo meritve, za konec tedna pa napovedujejo nov vročinski val.
Ester Jimenez iz vodstva komunalne službe je izrazila veliko zaskrbljenost. »Ker je iz leta v leto bolj vroče, moramo biti pri delu še bolj previdni,« je povedala za Jutarnji list. Dodala je, da jo skrbi, da bi kdo od delavcev lahko doživel vročinski udar. Priprave na ekstremno vročino postajajo stalnica tudi v drugih evropskih metropolah; v Parizu, na primer, že izvajajo obsežne vaje, s katerimi simulirajo odziv mesta na temperature do 50 stopinj Celzija, saj se Sredozemlje segreva za 20 odstotkov hitreje od svetovnega povprečja.