Vse se je začelo nekega decembrskega večera, ko je gospod Arnautović na svojem bančnem računu opazil nenavadno nakazilo v višini približno 13.000 evrov. Kot poroča švedski dnevnik Dagens Nyheter, je sprva mislil, da gre za napako, ki bo hitro odpravljena, a ga je naslednji dan ob prijavi v spletno banko čakalo še večje presenečenje. Na računu se je nabralo skupno okoli 900.000 evrov.
Namesto veselja je Arnautović ob pogledu na vrtoglavi znesek začutil strah. Zbal se je morebitnih obiskov na domu ali prisile v dejanja, ki jih ni želel, saj denar ni bil njegov. Banko je nemudoma kontaktiral in prijavil napako. Čeprav bi se v primeru sodnega postopka takšen dogodek lahko obravnaval kot tatvina, so iz banke sporočili, da kazenske ovadbe ne bodo podali, saj je šlo za sredstva, prenesena z enega izmed bančnih računov.
Postopek vračila denarja pa ni potekal tako gladko, kot bi pričakovali. Čeprav je banka večino zneska po prijavi odstranila, je februarja na računu še vedno ostalo 13.000 evrov, zaradi česar je moral Arnautović banko znova opomniti na napako. Odgovor banke ga je nekoliko razočaral, saj so sprva navedli tehnično napako, kasneje pa dodali, da je bila pri prenosu uporabljena njegova bančna identiteta (BankID), za katero je odgovoren sam, čeprav niso mogli potrditi, kdo je prenos dejansko izvedel.
Kljub zmedi Arnautović danes na banko ni jezen. Prijatelji so se po dogodku šalili, da bi si za svojo poštenost zaslužil nagrado, sam pa poudarja, da o tem, da bi denar obdržal, ni nikoli razmišljal. "Kako bi družba delovala, če ne bi ravnali prav?" se sprašuje. Največje zadoščenje mu je prinesel odziv njegovega sina, ki mu je dejal, da je nanj ponosen.
Iz banke so sporočili, da so takšni primeri izjemno redki, in izrazili obžalovanje, da je bila izkušnja za stranko stresna. Dodali so, da so v sistemih za odkrivanje napačnih transakcij včasih daljši postopki reševanja, kot bi si stranke želele.