Sorte cavendish ne ogroža upad povpraševanja ali spremenjene prehranske navade, temveč agresivna glivična bolezen, proti kateri za zdaj ni učinkovitega zdravila. Gre za panamsko bolezen oziroma sev glive Fusarium, znan kot tropical race 4 ali TR4. Ko bolezen zajame plantažo, napade korenine rastline, povzroči njeno venenje in odmiranje, v tleh pa lahko preživi več desetletij. Fungicidi za zdaj pri reševanju težave niso prinesli uspeha. Bolezen se je, večinoma s posredovanjem ljudi in okužene zemlje ali opreme, razširila po Aziji in Afriki, leta 2019 pa so jo strokovnjaki potrdili tudi v Južni Ameriki.
Ponavljanje zgodovine
Sorta cavendish ostaja posebej ranljiva prav zaradi lastnosti, ki jo je naredila tako priljubljeno. Kmetje nove rastline vzgajajo s sajenjem poganjkov, kar pomeni, da gre za kloniranje obstoječih rastlin. Posledično so skoraj vse rastline sorte cavendish gensko povsem enake. Ko bolezen najde način za napad na eno izmed njih, praktično ni naravne genske raznolikosti, zaradi katere bi del rastlin preživel.
Sedanje razmere močno spominjajo na usodo njene predhodnice, sorte gros michel. Ta sorta, ki je bila po mnenju mnogih slajša in okusnejša, je v petdesetih letih prejšnjega stoletja skoraj popolnoma izginila z globalnega trga zaradi prejšnjega seva panamske bolezni. Celotno industrijo je takrat rešil prehod na sorto cavendish, ki je bila odporna na takratno grožnjo, danes pa se sooča z novo, še agresivnejšo različico iste bolezni.
Iskanje rešitve v genetiki
Na to osrednjo težavo v svoji knjigi The Future of Bananas (Prihodnost banan) opozarja avstralski kmetijski znanstvenik James Dale. Dale ne deluje zgolj kot opazovalec krize, temveč tudi poučuje kot profesor na Tehnološki univerzi v Queenslandu in velja za enega vodilnih svetovnih strokovnjakov za genetiko banan. S svojo ekipo je razvil QCAV-4, prvo gensko spremenjeno banano, odporno na panamsko bolezen, ki je pridobila regulatorno odobritev.
Sorta cavendish je postala prevladujoča, ker se skoraj popolnoma prilagaja svetovni trgovini. Ima debelo lupino, kmetje jo lahko obirajo še zeleno, počasi zori in dobro prenaša dolg transport z ladjo. Hkrati ponuja okus, teksturo in videz, na katere so se potrošniki navadili. Zato je ni enostavno nadomestiti z eno od stotin obstoječih sort. V Polineziji, na primer, rastejo ravne banane fe'i izrazito oranžne barve, na indonezijskem otoku Java pa obstajajo modrikaste banane, ki imajo okus po slaščičarski kremi. Vendar takšne sorte nimajo nujno lastnosti, potrebnih za množično proizvodnjo in dolg transport.
Dve poti do odporne banane
Znanstveniki morajo razviti banano, ki bo hkrati okusna, odporna proti boleznim, dovolj trdna za transport in sposobna preživeti vse bolj ekstremno vročino in sušo. Dale opisuje dve možni poti. Prva pomeni križanje sorte cavendish z naravno odpornejšimi sortami. Težava tiči v tem, da cavendish skoraj nima semen, zato klasično križanje poteka izjemno težko, počasi in nenatančno. Nova rastlina lahko podeduje odpornost, a pri tem izgubi okus ali druge komercialno pomembne lastnosti.
Druga možnost je genska tehnologija, s katero lahko znanstveniki ciljano spreminjajo gene, odgovorne za odpornost, okus in teksturo. Dalova ekipa je banano QCAV-4 razvila z dodajanjem gena za odpornost, ki so ga našli v divji banani. V avstralsko-novozelandski agenciji za varnost hrane so odobrili uporabo te banane, avstralski regulator pa tudi njeno komercialno gojenje. Kljub temu na univerzi za zdaj ne načrtujejo njene množične prodaje, saj imajo širjenje bolezni v Avstraliji še pod nadzorom. QCAV-4 trenutno predstavlja varnostno rezervo.
Regulativne ovire in podnebne spremembe
Največjo oviro Dale vidi v regulatorjih, zlasti v Evropski uniji. V evropskem parlamentu so sicer junija 2026 potrdili nova, liberalnejša pravila za rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami. Vendar to ne prinaša samodejnega dostopa za Dalovo banano. Ker QCAV-4 vsebuje gen, prenesen iz druge rastline, bi zanjo verjetno še naprej veljal strožji postopek, ki uravnava gensko spremenjene organizme.
Dale pričakuje, da bo v prihodnjem desetletju pomembno vlogo odigrala tudi umetna inteligenca. Z analizo ogromnih količin genskih podatkov bi lahko pomagala pri ustvarjanju banan, odpornih ne le na bolezni, temveč tudi na vročinske valove in suše. To ostaja ključno, saj pridelavo poleg bolezni vse bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe.
Prihodnost sorte cavendish tako ostaja negotova. Pridelovalci morajo najti novo, odporno banano, ki jo bodo potrošniki sprejeli in regulatorji odobrili, in to preden panamska bolezen zajame največje svetovne plantaže. Banane kot sadež skoraj zagotovo ne bodo izginile. Vendar rumena banana oblike, okusa in velikosti, ki jih danes jemljemo za samoumevne, morda ne bo za vedno ostala na policah trgovin.