Estonski predsednik Alar Karis je poudaril, da je zadeva še v zgodnji fazi, vendar je jasno, da morajo vse tri države delovati enotno, saj se razmere med državami razlikujejo, hkrati pa del železniškega prometa še vedno služi tranzitu blaga iz Srednje Azije, piše The Baltic Times.
Litovski predsednik Gitanas Nausėda je dodal, da bi odstranitev tirov spadala med protimobilnostne ukrepe, ki jih na Baltiku razvijajo v okviru koncepta baltske obrambne linije. Pričakuje, da bo evropska komisija zagotovila dolgoročna sredstva za krepitev obrambe vzhodne meje.
Latvijski predsednik Edgars Rinkēvičs je poudaril, da odločitve še niso sprejete, nadaljujejo pa se intenzivne analize, v katere so vključeni tudi vojaški in obrambni strokovnjaki. Dodal je, da je treba zadevo obravnavati celovito in železnica je le del širšega obrambnega sistema.
Železnica kot največje varnostno tveganje
Informacije, ki so pricurljale v javnost, razkrivajo, da Latvija za zaprtimi vrati že mesece razpravlja o možnosti »presekanja« železniških povezav proti Rusiji. Varnostni strokovnjaki opozarjajo, da je prav železniška infrastruktura eden najšibkejših členov baltske obrambe.
Analitiki menijo, da bi odstranitev tirov Rusiji bistveno otežila morebitno vojaško operacijo. Mednarodni raziskovalec Colin Smith je dejal, da bi morali vsaj neuporabljene proge vzhodno od Daugavpilsa odstraniti čim prej, saj močno povečujejo tveganje.
Popolni propad tranzita
Latvijski minister za promet Atis Svinka opozarja na težko kompromisno razmerje: odstranitev tirov bi povsem ustavila tranzitni posel z Rusijo in znižala tok azijskega blaga skozi državo. Kljub temu vojaški analitiki vztrajajo, da varnostna tveganja presegajo ekonomsko korist.
Latvijske institucije morajo zdaj do konca leta pripraviti podrobno oceno vplivov. Če bo vlada analizo zaključila v letu 2025, bo vprašanje obravnaval še nacionalni varnostni svet. Končna odločitev pa bo – kot so poudarili vsi trije predsedniki – skupna baltska odločitev.
