Sicer že sporazum z Dansko iz leta 1951 Američanom omogoča, da imajo vojaška oporišča na Grenlandiji. Po koncu hladne vojne je na tem avtonomnem ozemlju Danske, ki je veliko dva milijona kvadratnih kilometrov, ostalo eno ameriško oporišče, in sicer na severozahodu s 150 pripadniki ameriške vojske.
Že v ponedeljek je danska premierka Frederiksenova izjavila, da sporazum, ki ga morata še ratificirati danski in grenlandski parlament, ohranja suverenost in ozemeljsko celovitost Danske ter pravico Grenlandcev do samoodločbe. Trump je zatem izjavil, da dogovor omogoča Američanom velik nadzor nad otokom, česar v Köbenhavnu niso komentirali.
Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen poudarja, da bo po tem dogovoru z ZDA za varnost na Arktiki skrbela zveza Nato. Ameriški zunanji minister Marco Rubio dodaja, da sporazum varuje Grenlandijo pred kitajskim vplivom, saj bosta ZDA in Danska skupaj preverjala, kdo investira na otok.
Po izzivanju pogajanja
Tristranska pogajanja med ZDA, Dansko in Grenlandijo so se začela 21. januarja 2026 po več mesecih pritiskov predsednika Trumpa, ki je hotel doseči, da bi bila Grenlandija ameriška. Januarja so iz Bele hiše sporočili, da Trump razmišlja o vojaški zasedbi otoka. Nemčija, Francija, Švedska in še nekatere druge evropske države so v znamenje podpore Danski na Grenlandijo poslale svoje vojaške enote. Zveza Nato se je zaradi teh napetosti med zaveznicami znašla pred potencialno velikim izzivom in krizo. Danska in Grenlandija, ki ima precejšnjo avtonomijo v tej skandinavski državi in ki od leta 1985 ni del EU, sta zatem začeli pogajanja z ZDA, da bi odvrnili nevarnost ameriškega napada in da bi popustila napetost znotraj zahodnega zavezništva.
Po januarski anketi 85 odstotkov od 56.000 prebivalcev največjega otoka na svetu, ki je stokrat večji od Slovenije, nasprotuje možnosti, da bi prišli pod ZDA.
Pod snegom so ostale nevarne snovi
V času hladne vojne so imele ZDA v okoli 20 vojaških objektih na Grenlandiji tudi po 10.000 vojakov. Največ, okoli 6000, jih je bilo na severozahodu otoka v letalskem oporišču Thule, ki je danes ameriško vesoljsko oporišče Pituffik. Oporišče Thule je igralo pomembno vlogo z jedrskimi bombniki in tudi radarji, ki bi lahko opozorili na napad sovjetskih balističnih raket. To nekdanje oporišče je marca 2025 obiskal ameriški podpredsednik J. D. Vance, kar so prebivalci Grenlandije in Danske ter vse Evrope dojeli kot provokacijo.
Okoli 200 kilometrov vzhodno od Thula so Američani leta 1959 začeli graditi podzemne predore za projekt Camp Century, v katere so hoteli namestiti izstrelišča balističnih raket z jedrskimi glavami. Vendar so projekt v naslednjih letih, potem ko je premikanje ledene plošče rušilo podzemne predore, opustili. A pod snegom so pustili na tisoče ton odpadkov, tudi dizelsko gorivo, kemikalije in radioaktivno odpadno vodo, kar ob sedanjem taljenju ledu predstavlja vse hujšo okoljevarstveno grožnjo.