V Pekingu se začenja vsakoletno osemdnevno zasedanje nacionalnega ljudskega kongresa, glavnega predstavniškega telesa države, na katerem pridejo na dan odločitve ozkega vrha partije v zadnjih mesecih, predvsem voditelja države in partije Xi Jinpinga. Gre za vnaprej pripravljeno predstavo, v kateri se vsemogočna partija pretvarja, da posluša ljudstvo, ki naj bi ga predstavljalo okoli 3000 poslancev z vseh koncev Kitajske. A na kongres so lahko prišli, ker jih je kot poslance odobrila partija, ki je pod nadzorom Xija. Tudi pri govorih ne bo prav nič prepuščeno naključju. Za zdaj ni znakov, da bi vojna na Bližnjem vzhodu lahko vplivala na potek kongresa.
Solidna gospodarska rast
Premier Li Qiang bo na kongresu predvidoma dejal, da je za letos cilj vlade petodstotna gospodarska rast, torej enako kot lani. Najbrž bo malce nižja, vsekakor precej nižja kot pred leti, kot je dosegla tudi več kot 10 odstotkov. Kitajska gospodarska rast še vedno predstavlja kar tretjino svetovne in je precej višja od rasti v EU, ki je lani dosegla 1,5 odstotka, letos pa naj bi bila 1,3 odstotka.
Legitimnost kitajske partije temelji prav na visoki gospodarski rasti. Še drugače: Kitajci podpirajo partijo, če se jim izboljšuje življenje, kar se jim je v zadnjih 50 letih zgodilo na prav senzacionalen način.
Še vedno pa se gospodarska rast vsako leto znižuje. Zdaj najbolj k temu prispeva huda kriza v gradbeništvu. Mnogi Kitajci so izgubili vse svoje prihranke, ker so jih investirali v še ne zgrajeno stanovanje, ki pa se potem zaradi stečaja gradbenega podjetja ni dokončalo.
Investicije v visoko tehnologijo
Nacionalni ljudski kongres bo kot lani povečal vojaški proračun za sedem odstotkov. Prav tako bo sprejel petletni načrt za obdobje 2026–2030 o gospodarskem in tehnološkem razvoju ter sredstvih za obrambo pa tudi o demografiji, ki je zaradi vse manjšega števila rojstev v hudi krizi.
Glavne usmeritve za ta nacionalni ljudski kongres je dal centralni komite Komunistične partije oktobra v dokumentu, v katerem je napovedal podvojitev sredstev za visoko tehnologijo prihodnosti, s čimer si hoče Kitajska tudi v prihodnjih desetletjih zagotoviti prevlado na svetovnem trgu. To ji je v zadnjih desetih letih uspelo med drugim pri prodaji sončnih elektrarn, v zadnjih letih pa v proizvodnji električnih avtomobilov.
Stagnacija domače potrošnje
CK KP je oktobra tudi poudaril nujnost spodbujanja domače potrošnje. Kitajci imajo namreč izjemno visoke prihranke in nočejo veliko zapravljati. Tako si hočejo zagotoviti varno starost, saj so pokojnine nizke. Prav tako ni dobro poskrbljeno za zdravstvo in nadomestilo v času bolniške, tako da hočejo imeti rezervo v primeru hujše bolezni ali resne poškodbe. Zlasti v času covida so uvideli, da so v težavah prepuščeni sebi, ker jim država ne zagotavlja socialne varnosti. V resnici so partija, vlada in Xi krivi, da se ne povečuje domača potrošnja, ker si ne upajo izvesti obsežnih, daljnosežnih in najbrž tveganih reform na področju upokojevanja in zdravstva.
CK KP je tako oktobra samo govoril o nujnosti večje domače potrošnje. Odločevalci v državi in partiji pa še naprej denar raje kot v pokojninski sistem in zdravstvo investirajo v proizvodnjo. Tako kitajske tovarne preveč proizvajajo, tudi zato, ker delavci delajo po 72 ur na teden. Vsako podjetje pa že na kitajskem trgu sili k veliki produktivnosti neusmiljena konkurenca. Denimo, leta 2024 je imela Kitajska sedem milijonov proizvedenih električnih avtomobilov preveč. Ker domači trg, ki ima neizkoriščen potencial, premalo kupuje, je rešitev v izvozu. Najpomembnejši tuji trg za Kitajsko je EU, ki je za zdaj še odprta za naval kitajskih izdelkov, zdaj zlasti električnih avtomobilov. Lani se je kitajski izvoz močno povečal tudi v države jugovzhodne Azije. Kljub zapiranju ameriškega trga pa je imela Kitajska lani tudi z ZDA zunanjetrgovinski presežek, in sicer v višini 1200 milijard dolarjev, kar je za petino več kot leta 2024.