V nemški industriji je bilo ob koncu lanskega leta zaposlenih 7,1 odstotka oz. 496.000 ljudi manj kot ob koncu leta 2018, kaže nova študija dresdenske podružnice gospodarska inštituta Ifo. V storitvenem sektorju so po drugi strani ustvarili več kot 2,2 milijona novih delovnih mest, predvsem v zdravstvu, socialnih storitvah in javni upravi.
"Nemčija prehaja skozi pospešeno strukturno preobrazbo. Ironično je, da prav tisti sektorji, ki so doslej zagotavljali našo blaginjo, kopnijo," je rezultate raziskave pospremil poslovodni direktor Ifa Dresden Joachim Ragnitz. Nova delovna mesta po njegovih besedah večinoma ne nastajajo tam, kjer je Nemčija posebej produktivna in inovativna. "To bi lahko v prihodnosti upočasnilo naš potencial za rast," so njegove besede povzeli pri Ifu.
Število zaposlenih se zmanjšuje v skoraj vseh industrijskih panogah, kar je po Ragnitzovi oceni verjetno posledica upadanja konkurenčnosti, zlasti v primerjavi s Kitajsko. "Še posebej so prizadeti tradicionalni nemški ključni sektorji, kot sta avtomobilska industrija in strojegradnja," je izpostavil.
V nekaj letih ukinili več kot 120 tisoč delovnih mest
Avtomobilska industrija in njeni dobavitelji so od leta 2019 ukinili 123.500 delovnih mest, kar predstavlja 13-odstotni padec. Proizvajalci kovinskih izdelkov so jih ukinili 115.600, v strojegradnji pa 64.500. Po Ragnitzevih izračunih te tri panoge predstavljajo približno 60 odstotkov vseh ukinjenih delovnih mest.
Začasnih zaposlitev je bilo 243.000 manj, pri čemer se mnoge nanašajo na proizvodnjo. "Če upoštevamo tudi te, je industrija dejansko izgubila približno 628.000 delovnih mest," so izpostavili v Ifu. "Po drugi strani so močno rast beležili ponudniki storitev. V zdravstvu je nastalo 391.000 novih delovnih mest, v socialnih storitvah, vključno z domovi za starejše, pa 357.000. Glavni razlog je staranje prebivalstva," je dejal Ragnitz.
Najmočnejša rast v informacijski tehnologiji
Število zaposlenih, za katere se plačujejo prispevki za socialno varnost, se je v javni upravi povečalo za 329.000, deloma zato, ker so delovna mesta, ki so se sprostila zaradi upokojitve javnih uslužbencev, zasedli drugi delavci. Med zasebnimi ponudniki storitev so najmočnejšo rast zabeležila podjetja v informacijski tehnologiji. Število zaposlenih s poklicno izobrazbo se je zmanjšalo za 252.000.
Nasprotno pa je bilo ustvarjenih 1,8 milijona novih delovnih mest za osebe z visokošolsko izobrazbo. Vse nemške zvezne dežele, razen Hamburga, so po navedbah Ifa občutile posledice upada industrije. Na vzhodu je upad nekoliko izrazitejši in znaša 8,4 odstotka, medtem ko na zahodu znaša 6,8 odstotka. V vzhodni Nemčiji so se nova delovna mesta v avtomobilski industriji pojavila le v Brandenburgu, in sicer po zaslugi Tesline tovarne v Grünheideju. V Turingiji in Saški-Anhaltu se je skupno število zaposlenih celo zmanjšalo. Kot so zapisali pri Ifu, študija primerja stanje na dan 31. decembra 2018 in 31. decembra 2025. Uporablja statistične podatke o zaposlenosti, ki jih zagotavlja nemška zvezna agencija za delo in ki zajemajo vse zaposlene, za katere se plačujejo prispevki za socialno varnost. V te podatke med drugim niso vključeni samozaposleni in javni uslužbenci.