Na prašni jasi v taborišču Kafr Lusin na podeželju severnega Idliba se vsak teden ustavi živahno pobarvan avtobus. Njegove stranice krasijo knjige in risani junaki. Nekaj trenutkov po tistem, ko se ustavi, se proti njemu odpravijo otroci. Sprva radovedno opazujejo, nato se navdušeno približajo vratom. Ko se odprejo, se pred njimi pokažejo police, polne knjig, škatle z likovnim materialom in majhno lutkovno gledališče.
Kmalu se začne predstava in prostor okoli avtobusa napolni otroški smeh. Za mnoge otroke je to redka priložnost, da doživijo nekaj povsem drugačnega. Nekaj ur lahko poslušajo zgodbe, rišejo, se igrajo in navijajo za svoje najljubše like. V okolju, kjer so otroštvo prepogosto zaznamovali razseljenost, strah in negotovo čakanje, lahko prihod takšnega avtobusa pomeni pravi mali praznik, poročajo tuji mediji.
Projekt se imenuje Mobilni kulturni avtobus. Pobudo je začelo sirsko ministrstvo za kulturo ob podpori skupine prostovoljcev. Njihov cilj je preprost: knjige, umetnost in kulturne dejavnosti pripeljati otrokom in družinam na območja, kjer knjižnic, skupnostnih centrov ali varnih prostorov za ustvarjanje skorajda ni.
Veliko otrok prvič v knjižnici
Dolga leta konflikta so močno prizadela izobraževalno in kulturno življenje v Siriji. Številne šole so bile poškodovane ali uničene, skupnostni centri so zaprli vrata, družine pa so bile znova in znova prisiljene zapuščati svoje domove. Na podeželju in v begunskih taboriščih, kjer se vsakdan pogosto vrti predvsem okoli iskanja varnosti, hrane, vode in dela, so kulturne dejavnosti hitro razumljene kot razkošje.
Vodja projekta Mohamad Murad pravi, da je prav to razlog, zaradi katerega je avtobus sploh nastal. »Ugotovili smo, da veliko otrok še nikoli ni stopilo v knjižnico,« je povedal. »Zato smo razmišljali zelo preprosto: če otroci ne morejo do kulture, moramo kulturo pripeljati do njih.«
Pobuda se je začela s starim avtobusom, ki ga je podaril podpornik projekta. Prostovoljci so ga očistili, popravili in pobarvali v živahne barve, nato pa ga spremenili v mobilni izobraževalni in kulturni prostor. Danes so v njem romani in kratke zgodbe za otroke in odrasle, učni materiali, risarski pripomočki in material za ustvarjanje.
Knjig si ne morejo privoščiti
Prostovoljci se dobro zavedajo, da knjiga ali lutkovna predstava ne more izbrisati vsega, kar so ti otroci doživeli. Lahko pa jim ponudi pozornost, občutek rutine in vsaj za kratek čas vrne nekaj, kar spominja na brezskrbno otroštvo. »Ko vidimo srečo na njihovih obrazih, pozabimo na utrujenost,« je povedala učiteljica Sarah Al Katib. »Morda jim ne moremo ponuditi veliko, lahko pa jim damo svoj čas in znanje. Včasih lahko že preprosta zgodba ali ustvarjalna dejavnost pusti globok pečat.«
Ta vpliv je še posebno opazen pri otrocih, ki bi sicer imeli zelo malo dostopa do knjig ali ga sploh ne bi imeli. Med njimi je tudi 12-letni Walid Al Samahi iz mesta Al Qutayfah na podeželju Damaska. Obožuje znanstveno fantastiko, vendar si knjig ne more privoščiti. Zanj je obisk mobilne knjižnice ena redkih priložnosti, da za nekaj časa vstopi v svet, ki presega njegov vsakdan.
»Ob branju teh zgodb občutim veliko veselje in vedno komaj čakam na novo knjigo. To je prvič, da držim v rokah knjigo, polno toliko slik in zgodb. Ko bom odrasel, želim postati učitelj, da bom lahko tudi jaz otrokom dajal takšne knjige in da se jim ne bo treba počutiti tako osamljene, kot sem se včasih počutil jaz,« je dejal.
Mobilni kulturni avtobus je doslej obiskal več deset vasi in mestnih četrti ter dosegel na tisoče otrok. Po navedbah projektne ekipe je prva faza zajela 39 območij v Damasku in njegovi okolici, nato pa se je pobuda razširila še v druge province. Med novejšimi postanki je tudi Homs. Projekt trenutno deluje z dvema avtobusoma, zato prostovoljci ne morejo odgovoriti na vse prošnje in potrebe, ki jih prejemajo.