V Avstriji živi šest avtohtonih narodnih skupnosti - slovenska, hrvaška, madžarska, češka, slovaška in romska. Avstrijski parlament je zakon o narodnih skupnostih sprejel 7. julija 1976, veljati pa je začel februarja 1977.
Zakon med drugim zagotavlja ohranjanje narodnostnih skupin in njihovega obstoja ter določa, da je treba spoštovati njihov jezik in narodno identiteto. Nudi tudi pravni okvir za uporabo slovenščine kot uradnega jezika na določenih območjih ter določa kriterije za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov.
V slovenski skupnosti je bil zakon že od začetka tarča kritik, med drugim, da ni v celoti uresničil 7. člena Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 in da je zaščita vezana skoraj izključno na tradicionalna poselitvena območja, ne pa tista, kjer pripadniki manjšine dejansko živijo.
Zakona kljub spremembam položaja in potreb narodnih skupnosti v pol stoletja niso spremenili. Kritiki so zato pred letošnjo obletnico opozarjali, da je zastarel, ker ne zagotavlja manjšinskih pravic v novih okoliščinah.
Tik pred obletnico je ustavni odbor avstrijskega parlamenta konec junija dal zeleno luč predlogu novele zakona, o katerem bodo ob današnji 50-letnici zakona odločali poslanci na plenarni seji. Pričakovati je, da bo novela dobila potrebno dvotretjinsko podporo.
Novela med drugim na novo ureja dvojezično sodstvo na avstrijskem Koroškem, mesto Celovec, del Roža in Zilja niso vključeni v polno dvojezično ureditev. Predvideva tudi večjo vlogo narodnostnih sosvetov, avstrijska vlada pa bo morala po novem pripraviti celovito letno poročilo o položaju narodnih skupnosti.
V organizacijah slovenske manjšine so kritični, ker se pri oblikovanju predloga novele ni nihče posvetoval z njimi, opozarjajo tudi, da ne ureja vprašanja šolstva, kjer so spremembe po njihovem nujne.