"Za starše je skoraj nemogoče nadzorovati uporabo družbenih omrežij pri otrocih," je dejal Babler na novinarski konferenci. Izpostavil je negativen vpliv družbenih omrežij na mlade in dejal, da so namerno zasnovana tako, da otroci postanejo odvisni od njih.
Poudaril je, da na drugih področjih, denimo pri škodljivih snoveh, veljajo starostne omejitve. "Te je treba zdaj uveljaviti v digitalnem prostoru," je še dejal podkancler.
Med ukrepi, s katerimi namerava avstrijska vlada uveljaviti in dopolniti prepoved uporabe družbenih omrežij za mlajše od 14 let, je Babler omenil jasna pravila za upravljavce omrežij in nadaljevanje prizadevanj za uvedbo starostne omejitve na ravni EU, na primer prek akta o digitalnih storitvah.
Vlada na Dunaju namerava s šolskim letom 2027/2028 uvesti tudi nov obvezen šolski predmet Mediji in demokracija, pri katerem naj bi se otroci naučili razlikovati med resnico in lažjo ter prepoznati poskuse protidemokratičnih vplivov, piše v predlogu vlade. Z reformo učnega načrta naj bi v šolah povečali medijsko pismenost.
Državni sekretar za digitalizacijo Alexander Pröll je napovedal, da bodo do konca junija pripravili predlog zakona o tehnični izvedbi starostne omejitve za uporabo družbenih omrežij. Ob tem je povzel izjavo kanclerja Christiana Stockerja, da internet ne sme biti pravna praznina.
Poleg Avstrije je v zadnjem času več evropskih držav, med njimi Francija, Španija in Italija, naznanilo ukrepanje na nacionalni ravni v zvezi z uporabo družbenih omrežij za otroke, pri čemer pa se ukrepi razlikujejo. Slovenska vlada je v začetku februarja potrdila izhodišča za pripravo zakonske omejitve uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kot prva je popolno prepoved uporabe družbenih omrežij za mlajše od 16 let decembra lani uvedla Avstralija.