Po ugotovitvah mednarodne psihološke zveze širjenje teorij zarote spodkopava ključne demokratične norme in slabi zaupanje v ključne institucije. To se je v praksi pokazalo tudi v napadu na ameriški Kapitol 6. januarja 2021.
Študija, ki so jo naredili na Univerzi v Ottawi, ponuja odgovor, kdo so ljudje, ki teorijam zarote najpogosteje nasedejo. Gre predvsem za mlajše od 35 let, ki so veliko bolj dovzetni za podobne ideje. Raziskavo so znanstveniki izvajali kar deset let in vanjo vključili skoraj 400.000 udeležencev iz šestih držav.
Rezultati so se po vseh državah izkazali za precej podobne. Starost je eden močnejših dejavnikov, veliko pomembnejši od denimo spola, dohodkov ali izobrazbe.
Mladi so politično odtujeni
Odkrili so tri ključne razloge, ki mlade prikazujejo kot bolj dovzetne. Ključni je politična odtujenost. »Večina mladih se počuti odtujena od političnih sistemov, saj jih vodijo politiki, ki so vsaj dve ali tri generacije starejši od njih. Ta nezadostna zastopanost lahko vodi do frustracije in občutka, da demokracija zanje ne deluje. V tem kontekstu teorije zarote ponujajo preprosto in prepričljivo razlago: sistem ne le da ne deluje, skrivaj ga nadzorujejo in upravljajo zlobni akterji,« so pojasnili v raziskavi.
Podoben vpliv ima še aktivistični slog. »Čeprav se morda manj pogosto udeležujejo tradicionalnih oblik sodelovanja, kot je glasovanje, so pogosto zelo aktivni v nekonvencionalnih oblikah, kot so protesti, bojkoti in spletne kampanje.
Ta aktivistična okolja, zlasti spletna, lahko postanejo plodna tla za razvoj in širjenje teorij zarote. Pogosto se opirajo na podobne narative, 'mi proti njim', ki postavljajo 'pravično' skupino proti 'pokvarjenemu establišmentu,« sta prepričana kanadska znanstvenika.
Rešitev je več demokracije
Ne nazadnje je raziskava opozorila na pomen nizke samozavesti, saj je za takšne posameznike značilno, da za svoje težave krivijo zunanje sile. »Raziskave že dolgo kažejo, da je samozavest v mladosti po navadi nižja, nato pa se s starostjo postopoma povečuje,« so ugotovili.
Rešitev, ki jo ponujata znanstvenika, je bolj vključujoča demokracija. »To ne pomeni, da moramo zavirati strast do mladinskega aktivizma. Gre bolj za to, da damo mladim orodja, s katerimi se lahko znajdejo v današnjem zapletenem informacijskem prostoru. Spodbujanje kakovostnega izobraževanja na področju medijske in digitalne pismenosti bi jim lahko pomagalo kritično ocenjevati informacije,« sta zapisala.