Odkritje v dolini Ujuk na jugu Sibirije ponuja nov vpogled v zgodovino uporabe konoplje. Grobnica izvira izpred približno 2800 let in je povezana z zgodnjim obdobjem skitske kulture. Skiti so bili nomadska ljudstva, znana po spretnem jahanju, lokostrelstvu in razkošnih zlatih predmetih, poroča revija Science, ki jo povzema B92.
Raziskovalci so v grobnici najprej opazili drobne črne delce, za katere se je izkazalo, da so semena konoplje. Zbrali so jih več kot 1400, radiokarbonska analiza pa je potrdila, da so stara približno 2800 let.
Posebej pomembna najdba so bili ohranjeni človeški lasje, ki so omogočili preverjanje, ali so ljudje takrat dejansko uporabljali konopljo. Analiza vzorcev z masnim spektrometrom je pokazala prisotnost psihoaktivne učinkovine THC.
Glavni avtor raziskave Gino Caspari z Univerze v Bernu je za CNN povedal, da odkritje prinaša konkretne dokaze o uporabi psihoaktivnih rastlin v prazgodovinskih skupnostih.
Konopljo verjetno uporabljali pri obredih
Raziskovalci menijo, da je bila uporaba konoplje v grobnici najverjetneje povezana z obrednimi praksami in šamanskimi verovanji.
Na najdišču so namreč odkrili tudi več deset žrtvovanih konj in mogoče sledi človeških žrtvovanj. Zato preučujejo možnost, da so konopljo uporabljali tudi za pomirjanje žrtev pred obredi. Vendar za takšno razlago za zdaj nimajo trdnih dokazov.
Doslej so znanstveniki vedeli, da so konopljo v vzhodni Aziji gojili že pred najmanj 6000 leti, verjetno predvsem zaradi semen, bogatih z oljem. Neposredni dokazi o njeni uporabi zaradi psihoaktivnih učinkov pa so segali približno 2500 let v preteklost.
Novo odkritje tako potrjuje, da so ljudje konopljo zaradi njenih psihoaktivnih lastnosti uporabljali že pred skoraj 3000 leti.
Raziskujejo tudi starodavno DNK
Raziskovalna skupina zdaj poskuša določiti zaporedje DNK iz najdenih semen. To bi lahko prineslo pomembna spoznanja o izvoru, razvoju in širjenju konoplje.
Po Casparijevih besedah gre za najstarejšo doslej ohranjeno DNK konoplje. Znanstveniki namreč še vedno ne poznajo vseh podrobnosti njene zgodnje zgodovine in ne vedo zanesljivo niti, kako je bila videti njena prvotna divja oblika.
Študijo je komentiral tudi Roger Forshaw z Univerze v Manchestru, ki pri raziskavi ni sodeloval. Ocenil je, da kemični sledovi konoplje v človeških laseh predstavljajo neposreden molekularni dokaz njene uporabe in podpirajo razlago, da je bila rastlina del pogrebnih obredov. Kljub temu še ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kako so jo uporabljali in kakšno vlogo je imela med obredi.
