Novela zakona rahlja omejitve pri rudarjenju kovin, kot so baker, litij in srebro, v ledeniškem delu Andov.
Reforma bo namreč posameznim argentinskim provincam dala več pooblastil za odločanje o tem, katera ledeniška območja potrebujejo zaščito in katera se lahko izkoriščajo v gospodarske namene.
V skladu z dosedanjo zakonodajo je medtem zaščitena ledeniška območja in območja na robovih ledenikov določal poseben znanstveni organ.
Okoljevarstveniki trdijo, da bodo spremembe zmanjšale zaščito ključnih vodnih virov v državi. Predsednik argentinskega združenja okoljskih odvetnikov Enrique Viale je denimo za AFP dejal, da bo z njimi ogrožena oskrba z vodo za 70 odstotkov Argentincev.
Proti spremembam je tako v sredo pred argentinskim kongresom v Buenos Airesu protestiralo na tisoče ljudi. Policija je pred glasovanjem aretirala sedem aktivistov okoljske organizacije Greenpeace, ki so splezali na kip pred poslopjem in razvili transparent, s katerim so zakonodajalce pozivali, naj "ne izdajo argentinskega ljudstva".
Milei, zagovornik prostega trga, ki ne verjame v podnebne spremembe kot posledice človekovega delovanja, je medtem potrebo po prenovi zakona utemeljeval s privabljanjem obsežnih rudarskih projektov.
Poslanec njegove vladajoče stranke La Libertad Avanza (Svoboda napreduje) pa je med parlamentarno obravnavo dejal, da je združitev "varstva okolja in trajnostnega razvoja mogoča".
"Znanost je jasna … za to, čemur vlada pavi trajnostni rudnik v ledeniškem okolju, ni absolutno nobene možnosti, ga je za AFP zavrnila okoljska aktivistka Flavia Broffon.
Senat je novelo potrdil že februarja, spodnji dom kongresa pa jo je ta teden po skoraj 12-urni zapravi dokončno izglasoval s 137 glasovi za in 111 proti.
V Argentini se glede na popis iz leta 2018 nahaja skoraj 17.000 ledenikov oziroma skalnih ledenikov. Na severozahodu države, kjer je skoncentrirana rudarska dejavnost, se je ledeniški svet v zadnjem desetletju predvsem zaradi podnebnih sprememb skrčil za 17 odstotkov, kažejo podatki argentinskega Inštituta za znanost o snegu, glaciologijo in okoljske vede.
Argentina je pomembna proizvajalka litija, ki je ključnega pomena za svetovni tehnološki in zeleni energetski sektor.
Tamkajšnja centralna banka ocenjuje, da bi lahko država izvoz, vezan na rudarstvo, do leta 2030 potrojila.
Milei je pred novelo zakona o ledenikih skozi kongres kljub velikemu nasprotovanju javnosti spravil tudi reformo trga dela, ki omogoča podaljšanje delovnika z osem na 12 ur, uvaja lažje zaposlovanje in odpuščanje delavcev ter omejuje pravico do dopusta in stavke.