Argentinski predsednik Javier Milei je po televiziji rojakom govoril o »vetrovih sprememb, ki pihajo po svetu v korist argentinske zahteve po Malvinskih otokih«, kot tem otokom v jugozahodnem Atlantiku rečejo v Argentini, od katere so oddaljeni 1521 kilometrov. Združeno kraljestvo si je te otoke, od Londona oddaljene 12.700 kilometrov, ki jih je razglasilo za Falklandske, prilastilo leta 1833.
Britanija v zatonu, Argentina pa cveti?
»Predsednik Trump je namignil, da si bodo ZDA premislile glede suverenosti Malvinskih otokov,« je dejal Milei, velik Trumpov oboževalec in politični somišljenik s pričesko v stilu Elvisa Presleyja. Ocenil je tudi, da se Združeno kraljestvo sooča z več krizami, migracijsko, demografsko in gospodarsko. »Malo verjetno je, da jih bo rešilo. Jasno je, da je Britanija v zatonu, argentinska prihodnost pa je cvetoča.«
Na televiziji se je pojavil samo nekaj ur po Trumpovem intervjuju na britanskem televizijskem desničarskem trobilu GB News. Vprašali so ga, ali bi pomagal Britaniji v primeru novega konflikta z Argentino glede Falklandskih otokov. Med 74-dnevno argentinsko-britansko vojno leta 1982, ki jo je sprožila argentinska zasedba otokov, je bilo ubitih 255 britanskih in 649 argentinskih vojakov. Umrli so tudi trije Otočani. ZDA so takrat Britaniji pomagale z obveščevalnimi podatki, gorivom, raketami in diplomatsko podporo. Tedanja Reaganova administracija je sprva, ker sta bili Britanija in Argentina obe zaveznici, razglasila nevtralnost v tej vojni, a si je predsednik Reagan, zelo navezan na tedanjo premierko Margaret Thatcher, premislil. Dosedanje ameriške administracije so (de facto) priznavale britansko upravo otokov, nikoli pa niso sprejele uradnega stališča o suverenosti.
Donald Trump ni konkretno odgovoril, ali bi pomagal Britaniji v primeru nove vojne, je pa na samosvoj zmeden način namignil, da ne bi, in sicer zaradi zamere. »Bil sem tam, ko so imeli prvo vojno. To je bilo davno in sem vse spremljal zelo pozorno, vi pa ste se odrezali zelo dobro. Precej močno ste jih (otoke) vzeli nazaj, a to je bilo zelo davno. Vaši državi ne gre dobro. Ne pozabite, da dobite velik del nafte prek Hormuške ožine. Vaša država ni bila tam, da bi mi pomagala. Nismo potrebovali pomoči, ampak sem prosil za pomoč Nato in vašega nekdanjega voditelja …« Že pred časom je Trump dejal, da utegnejo ZDA »preučiti svoje nevtralno stališče do suverenosti Falklandskih otokov«. Ko so ga zdaj vprašali, ali se to dogaja, je odgovoril: »Vedno preučujem vsa stališča. To je eno od številnih.«
Od Malvinov do Maldivov
Ne laburistični premier Andy Burnham ne voditeljica opozicijskih konservativcev Kemi Badenoch nista omenjala Trumpa, ko sta se sredi tedna ostro sporekla o Falklandskih otokih v parlamentu. Badenochova je trdila, da Argentina grozi Falklandom zaradi »šibkosti, ki jo je laburistična vlada pokazala v zvezi z otoki Chagos«. Tudi ti otoki prinašajo politični glavobol britanski vladi, že vse odkar si je Trump premislil glede podpore britanskemu sporazumu z Mavricijem, po katerem naj bi Britanija sicer te otoke uradno vrnila, a jih najela za 99 let (za menda za 35 milijard funtov).
Na največjem otoku Diego Garcia je ameriško-britansko vojaško oporišče. Trump je ta sporazum najprej hvalil kot »krasnega«, potem pa ga je z besedami raztrgal. Zato so v britanskem parlamentu zamrznili postopek za njegovo ratifikacijo. Pred dnevi je tudi Republika Maldivi sporočila Londonu, da se hoče pogajati o svoji suverenosti nad otoki Chagos. Burnham se je na kritiko Badenochove odzval rekoč, da se Britanija nikoli ne bo odpovedala oporišču na otoku Diego Garcia, preden je prešel na Falklandske otoke. »Vedno bomo spoštovali pravico prebivalcev, da se odločijo biti Britanci.«
