Volišča se povsod še niti niso zaprla, rezultati pa so že zdaj neusmiljeni do vladajočih republikancev. Poraze so utrpeli tudi v nekaterih svojih tradicionalnih volilnih utrdbah, ki so jih demokrati dolga leta naskakovali brez uspeha – vse do zdaj.
Trump je v prvih izjavah dejal, da je »popolnoma pripravljen« sprejeti rezultate volitev in da bo sodeloval z demokratsko opozicijo v kongresu. Poraz republikancev je pripisal temu, da njegovega imena tokrat ni bilo na glasovnici. Če bi bilo, bi »zmagali z naskokom«, je rekel.
Prvi temnopolti predsednik predstavniškega doma
Agencija Associated Press, ki je v ZDA največja medijska avtoriteta pri napovedovanju rezultatov, je okoli pol polnoči po vzhodnoameriškem času sporočila, da bodo imeli demokrati najmanj 51 sedežev v stočlanskem senatu in s tem večino. Ali se bo to zgodilo, je bilo eno največjih predvolilnih vprašanj. Dejstvo, da so bile napovedi tako hitre in da se čakanje na zmagovalca v določenih zveznih državah, kjer so napovedovali tesne tekme, ni zavleklo v noč, kaže, da republikanci tokrat niso bili konkurenčni.
Mnoge od teh tesnih tekem so bile namreč na prevladujoče rdečem terenu (to je v ZDA barva republikanske stranke). Na nekatere zmage tam so demokrati čakali desetletja. Prvič po letu 1988 so denimo osvojili senatni sedež v Teksasu z zmago komaj 37-letnega Jamesa Talarica, za nameček pa je demokratka Gina Hinojosa postala prva guvernerka hispanskega porekla te zvezne države. Oba sta bila doslej poslanca v teksaškem kongresu.
Enako odmevna je zmaga demokratov za senatni sedež v Kansasu, ki so ga dobili prvič po letu 1932. Tam je slavil nekdanji republikanec, metodistični pastor Adam Hamilton. Demokrati so zmagali tudi v senatnih tekmah v Iowi, Severni in Južni Karolini, kar so bili doslej vse republikanski sedeži.
V 435-članskem predstavniškem domu so morali demokrati pridobiti štiri sedeže za osvojitev večine. Do polnoči so jih že dvanajst, kar je tudi kazalo, da bodo brez težav dobili večino, kot so tudi napovedovale javnomnenjske raziskave. Zato je njihov vodja v predstavniškem domu Hakeem Jeffries tudi že stopil pred mikrofone in imel zmagoviti nastop, ki je zanj še toliko pomembnejši – postal bo prvi temnopolti predsednik predstavniškega doma kongresa.
Prelomljene obljube
Ne glede na Trumpove besede prevladuje splošna ocena, da so volilni rezultati v prvi vrsti nezaupnica politiki predsednika, ki je leta 2024 zmagal predvsem zaradi obljub o dvigu standarda ter nižjih cenah goriva in življenjskih potrebščin, kar je Američane pestilo pod prejšnjim demokratskim predsednikom Joejem Bidnom. Toda cene goriva so zdaj še višje, inflacija je enaka kot ob koncu Bidnovega mandata, Trump pa je Ameriko v nasprotju z volilnimi napovedmi zapletel v vojno, iz katere ne najde izhoda, namreč z Iranom.
Zdaj bo predsednik v Washingtonu soočen z drugačnimi političnimi razmerami. Še vedno bo imel glavno besedo v zunanji politiki, vladati bo poskušal s predsedniškimi ukazi – Bela hiša se na to možnost pripravlja že od aprila, poročajo ameriški mediji. Toda zakonov ne bo več mogoče sprejemati mimo demokratov. Ti bodo lahko v kongresu sprožali preiskave in napoveduje se jih cela vrsta, tudi o poslih predsednikove družine. Demokrati bodo imeli v rokah proračunsko porabo, kjer predsednik ne more zaobiti kongresa. Njihova večina v senatu pa pomeni, da bodo imeli glavno besedo še pri potrjevanju veleposlanikov in visokih uradnikov ter sodnikov – tudi vrhovnih, če bi kateri od devetih odšel s položaja.
Kongres bo v novi sestavi prvič zasedal 3. januarja.
