Predsednik Putin meni, da se je diplomatski veter obrnil v njegovo smer – odnosi z Združenimi državami so se izboljšali, na bojišču pa Rusija dosega postopne uspehe, v svoji analizi piše James Landale za BBC.
Nekateri analitiki pravijo, da Putin nima nobenega razloga, da bi odstopil od svojih zahtev: da se Ukrajina odpove zadnjim 20 odstotkom regije Doneck, ki jih še nadzoruje, da se vsa zasedena ozemlja mednarodno priznajo kot ruska, da se ukrajinska vojska omeji do stopnje neučinkovitosti in da se članstvo v Natu za Ukrajino za vedno izključi.
Prisilno premirje za Ukrajino
Trenutno obstaja več možnih scenarijev. Prvi je, da bi ameriški predsednik Donald Trump poskušal Ukrajino prisiliti v premirje pod pogoji, ki bi bili za njene prebivalce nesprejemljivi – s predajo ozemlja in brez zadostnih varnostnih jamstev, ki bi odvrnila prihodnjo rusko agresijo.
Če bi Ukrajina to zavrnila ali če bi Rusija dogovor blokirala, bi se ZDA lahko umaknile iz konflikta, je namignil Trump; prejšnji teden je dejal: »Včasih moraš ljudem pustiti, da izbojujejo svoj boj.«
Ameriška administracija bi lahko umaknila tudi ključno obveščevalno podporo, ki jo Ukrajina potrebuje za zaznavanje prihajajočih ruskih dronov in za napade na rusko energetsko infrastrukturo.
Druga možnost je, da se vojna preprosto nadaljuje, pri čemer ruske sile počasi napredujejo na vzhodu.
Nova ameriška nacionalna varnostna strategija nakazuje, da Rusija za ZDA ni več »eksistencialna grožnja«, in poziva k »ponovni vzpostavitvi strateške stabilnosti« v odnosu z Moskvo.
Če je torej ameriška podpora Ukrajini resno vprašljiva, se postavlja vprašanje, kaj – če sploh kaj – bi lahko spremenilo Putinovo razmišljanje? In kaj bi lahko Ukrajina, Evropa ali celo Kitajska naredile drugače?
Ali bi Evropa lahko storila več?
Trenutno se Evropa pripravlja na premirje. Pod okriljem tako imenovane »koalicije voljnih« pripravlja mednarodne vojaške sile, ki bi Ukrajini pomagale odvračati prihodnjo rusko invazijo, in finančna sredstva za obnovo od vojne opustošene države.
Vendar nekateri uradniki menijo, da bi se morala Evropa predvsem pripraviti na to, da se bo vojna še dolgo vlekla. Zagovarjajo pomoč Ukrajini, in sicer ne le zato, da »zmaga nocoj« – z več droni in z več denarja – temveč tudi zaradi dolgoročne podpore in pripravljenosti na 15- do 20-letni konflikt z Rusijo.
Evropa bi lahko storila več tudi za zaščito ukrajinskega zračnega prostora pred droni in raketami. Že obstaja načrt, imenovan Evropska pobuda zračnega ščita, ki bi ga lahko razširili tako, da bi evropske zračne obrambe ščitile zahodno Ukrajino.
Drugi menijo, da bi se evropske enote lahko napotile v zahodno Ukrajino za varovanje meja, s čimer bi ukrajinske vojake razbremenili za boje na fronti. Večina takšnih predlogov je bila zavrnjena zaradi strahu, da bi Rusija to razumela kot izzivanje ali da bi konflikt eskaliral.
Keir Giles, višji svetovalni sodelavec pri programu za Rusijo in Evrazijo v londonskem mislišču Chatham House, meni, da so ti strahovi neutemeljeni, saj so zahodne sile že prisotne na terenu, zračni ščit pa bi bilo mogoče vzpostaviti v zahodni Ukrajini, z majhnim tveganjem za neposredni spopad z ruskimi letali.
Po njegovem mnenju bi morali evropski voditelji »poseči v konflikt na način, ki bi dejansko naredil razliko«. »Edini vzvodi, ki bodo nedvoumno ustavili rusko agresijo, so prisotnost dovolj močnih zahodnih sil tam, kjer Rusija želi napasti, in jasna volja ter odločnost, da bodo te sile uporabljene za obrambo,« pravi Giles.
Takšna strategija pa bi prinesla velike politične težave, saj številni volilci v zahodni Evropi niso pripravljeni tvegati neposrednega soočenja z Rusijo.
Le redki analitiki pričakujejo, da bi Ukrajina lahko preobrnila tok vojne in sama dosegla pomembne ozemeljske pridobitve. Ni slišati pogovorov o spomladanski ofenzivi, temveč le o potrebi po upočasnitvi ruskega napredovanja in zvišanju cene, ki jo Rusija plačuje v krvi in bogastvu.
Nekateri zahodni diplomati celo trdijo, da ruski generali Putinu lažejo o dejanskem stanju na bojišču in namerno pretiravajo o ruskih uspehih, da bi ustvarili vtis, da je Ukrajina v izgubljenem položaju in bi morala zaprositi za mir.
Po navedbah Thomasa Grahama v reviji Foreign Affairs je Rusija letos zavzela le en odstotek ukrajinskega ozemlja, pri čemer je utrpela več kot 200.000 mrtvih in ranjenih.
Fiona Hill, višja sodelavka na inštitutu Brookings in nekdanja članica Trumpovega sveta za nacionalno varnost, pravi, da je največja Putinova prednost prepričanje mnogih, da Ukrajina izgublja.
»O Ukrajini vsi govorijo kot o poraženki, čeprav ima zdaj najmočnejšo vojsko v Evropi,« pravi. »Samo pomislite, kaj je naredila Rusiji. Izjemno je, da se je tako dolgo obdržala – še posebej, ker se bori z eno roko za hrbtom.«
Trgovina, sankcije in rusko gospodarstvo
Pomemben vzvod so tudi sankcije. Rusko gospodarstvo vsekakor trpi: inflacija znaša okoli 8 odstotkov, obrestne mere 16 odstotkov, rast se upočasnjuje, proračunski primanjkljaji naraščajo, realni dohodki padajo, davki za potrošnike se zvišujejo.
Poročilo platforme Peace and Conflict Resolution Evidence navaja, da rusko vojno gospodarstvo izgublja zagon: »Rusko gospodarstvo je danes bistveno manj sposobno financirati vojno kot na njenem začetku leta 2022.«
A doslej to očitno ni bistveno vplivalo na razmišljanje v Kremlju, tudi zato, ker so podjetja našla načine za izogibanje omejitvam – denimo s prevozom nafte na neregistriranih ladjah v tako imenovani »senčni floti«.
Tom Keatinge, direktor Centra za finance in varnost pri The Royal United Services Institute (RUSI), meni, da so zahodna sporočila o sankcijah zapletena in polna lukenj. Rusija bo po njegovih besedah nove ameriške sankcije proti naftnima velikanoma Lukoil in Rosneft preprosto obšla s preimenovanjem izvožene nafte.
Če bi Zahod res želel prizadeti rusko vojno gospodarstvo, bi moral po njegovem mnenju uvesti popoln embargo na rusko nafto in v celoti izvajati sekundarne sankcije proti državam, ki jo še vedno kupujejo. »Nehati moramo biti prefinjeni, uvesti je treba popoln embargo,« pravi. »Izvajanje sankcij moramo jemati tako resno, kot Kremelj jemlje ukrepe, da jih zaobide.«
V teoriji bi sankcije lahko vplivale tudi na rusko javno mnenje. Oktobrska raziskava ruskega državnega centra VCIOM je pokazala, da se 56 odstotkov vprašanih počuti »zelo utrujene« od konflikta, kar je več kot lani. A večina poznavalcev Kremlja meni, da javnost večinoma še vedno podpira Putina.
Evropska unija bi za tako imenovano »reparacijsko posojilo« Ukrajini lahko uporabila približno 200 milijard evrov zamrznjenega ruskega premoženja. Najnovejši predlog evropske komisije predvideva zbiranje 90 milijard evrov v dveh letih. V Kijevu na ta denar že računajo, a EU še vedno omahuje – Belgija se boji tožb, Francijo pa skrbi stabilnost evrskega območja.
Vprašanje mobilizacije v Ukrajini
Tudi Ukrajina bi lahko mobilizirala več svojih oboroženih sil. Še vedno ima drugo največjo vojsko v Evropi in tehnološko najbolj napredno, vendar se težko brani na več kot 1200 kilometrov dolgi fronti.
Po skoraj štirih letih vojne so številni vojaki izčrpani, dezertiranje narašča, novačenje pa je vse težje. Trenutno so za vpoklic obvezani le moški, stari od 25 do 60 let – zavestna odločitev Kijeva zaradi demografskih izzivov in strahu pred izgubo »očetov prihodnosti«.
To zmede tudi nekatere zunanje opazovalce. »Neverjetno se mi zdi, da Ukrajina ni mobilizirala mladih,« mi je dejal visoki britanski vojaški predstavnik. Fiona Hill pravi, da se Ukrajina preprosto uči iz zgodovine in razume katastrofalen demografski učinek, ki ga je imela prva svetovna vojna na evropske imperije.
Napadi, diplomacija in Trump
Če bi Ukrajina lahko uvažala in proizvajala več raket dolgega dosega, bi lahko Rusijo zadela globlje na njenih ozemljih. Letos je okrepila napade na cilje tako na zasedenih ozemljih kot v Rusiji. Ukrajinski poveljniki so poročali, da so jeseni v Rusiji zadeli več kot 50 objektov infrastrukture za goriva in vojaško-industrijske infrastrukture.
Alexander Gabujev iz Centra Carnegie pravi, da so nekateri Rusi letos občutili pomanjkanje goriva, saj so ukrajinski droni do konca oktobra vsaj enkrat zadeli več kot polovico od 38 večjih ruskih rafinerij.
A nekdanji avstralski general Mick Ryan opozarja, da globinski napadi niso čudežna rešitev. »So izjemno pomembni, vendar sami po sebi Putina ne bodo prisilili, da sede za pogajalsko mizo,« pravi.
Obstaja pa tudi – še vedno – diplomatska pot. Nekateri menijo, da bi Putin lahko izbral izhod iz vojne, če bi mu bil ponujen. To bi zahtevalo dogovor, ki bi obema stranema omogočil razglasitev zmage: premirje vzdolž stične črte, demilitarizirana območja, brez formalnega priznanja ozemelj.
Toda takšen dogovor bi zahteval odločno vključenost ZDA. »ZDA morajo uporabiti svojo izjemno psihološko moč nad Rusijo,« pravi Thomas Graham. »Vloge ZDA – in Trumpa osebno – pri potrjevanju Rusije kot velike sile in Putina kot svetovnega voditelja ni mogoče preceniti.«
Vloga Kitajske
Neznanka ostaja Kitajska. Predsednik Xi Jinping je eden redkih voditeljev, ki jih Putin posluša. Ko je Xi na začetku konflikta posvaril pred uporabo jedrskega orožja, je Kremelj hitro omilil retoriko. Ruski vojni stroj je zelo odvisen tudi od kitajskih dobav blaga za dvojno rabo. Če bi Peking ocenil, da nadaljevanje vojne ni več v njegovem interesu, bi to imelo znaten vpliv na Moskvo.
Za zdaj Kitajska očitno nima razloga za ukrepanje – ustrezata ji razdeljen Zahod in podoba stabilne akterke. A če bi se vojna zaostrila, če bi bili svetovni trgi resno prizadeti ali če bi ZDA uvedle sekundarne sankcije proti Kitajski, bi se razmišljanje v Pekingu lahko spremenilo.
V sedanji situaciji Putin zato verjame, da ima čas na svoji strani. Dalj časa ko se bo vlekel konflikt, pravijo analitiki, bolj bo padala ukrajinska morala, bolj razdeljeni bodo ukrajinski zavezniki in več ozemlja bo Rusija pridobila v Donecku.
»Ali bomo ta ozemlja osvobodili z orožjem ali pa jih bodo ukrajinske sile zapustile,« je dejal Putin prejšnji teden.
»Njegovo stališče se ne bo spremenilo,« je prepričana Fiona Hill. »Razen če ne izgine s prizorišča. Putin trenutno stavi na to, da lahko konflikt vzdržuje dovolj dolgo, da se okoliščine razvijejo v njegovo korist.«
