Velike spremembe se dogajajo, verjemite mi,« zna zadnja leta reči ameriška senatorka iz Minnesote slovenskih korenin Amy Klobuchar, »uradno me je z mesta najbolj znane slovenske Američanke izpodrinila Melania Trump.« Očitno ji ne priznavajo zaman smisla za humor. Toda preteklo nedeljo se je z govorom sredi snežnega meteža v Minneapolisu podala v smrtno resno politično tekmo svojega življenja, s katero si lahko povrne status najbolj znane ameriške Slovenke. Objavila je kandidaturo na predsedniških volitvah leta 2020.
Oseminpetdesetletna senatorka v ZDA še ni pritegnila pozornosti širše javnosti, prezgodaj je še, v Sloveniji pač, čeprav ni samo slovenske krvi. Stara starša po mamini strani sta rojena v nemško govorečem delu Švice in sta se spoznala v ZDA. Dedek je ob prihodu v ZDA celo nekoliko izigral zakonodajo in pravila, kot v teh priseljensko občutljivih časih odkritosrčno in morda preventivno priznava Klobucharjeva v avtobiografiji z naslovom The Senator Next Door (Senatorka s sosednjega vhoda).
Oče je hotel poleteti v vesolje
Vsi štirje prastarši po očetovi strani pa so iz Slovenije. Mihael Klobučar je iz Tanče Gore v občini Črnomelj, kot rojstni naslov dedkove mame Barbare pa je naveden Otok 22. Družina se je preselila v ZDA v iskanju boljšega življenja, novi dom in delo je našla na severu Minnesote v rudarskem Železnem pogorju. Rodilo se jima je deset otrok, najstarejši sin Mike, dedek Klobucharjeve, pa po njenih besedah najbolj pooseblja zgodbo priseljencev v ZDA. V knjigi opisuje njegove sanje o karieri v mornarici, a ker sta starša kmalu umrla, je moral skrbeti za družino z delom v rudnikih v bližini mesta Ely in garati, da bi ameriški sen omogočil svojim otrokom. Zgodba dedka Mika Klobucharja je našla mesto tudi ob nedeljski napovedi njene predsedniške kandidature.
O drugih dveh prastarših iz Slovenije, starših njene babice, je znanega manj. Ime jima je bilo Joseph Pucel in Rose Francel Pucel, slednja je iz Kota pri Ribnici. Mary se jima je rodila v ZDA leta 1907 kot najstarejša od osmih otrok. Z dedkom senatorke sta se poročila leta 1927, rodil se jima je Jim Klobuchar, senatorkin oče, ki je postal uspešen novinar, bil pa je tudi pustolovec in popotnik. Sredi 80. let se je prijavil na razpis Nase, ki je hotela v vesolje poslati prvega novinarja. Prišel je v ožji izbor štiridesetih (favorit je bil Walter Cronkite), potem pa je načrt zastal zaradi nesreče orbiterja Challenger.
Njena starša, Jim Klobuchar in Rose Katherine Heuberger, ki je bila učiteljica, sta se poročila leta 1954. Oče je bil kriv za bolj mračno stran njenega otroštva. Bil je alkoholik, zaradi česar sta se starša Klobucharjeve ločila, ko je imela petnajst let. Kot razlaga, je zaradi tega še zdaj previdna pri alkoholu, čeprav v družbi rada spije kozarec, dva vina. Posredno pa se je zaradi vprašanja, povezanega z alkoholom, lani znašla na radarju širše ameriške publike med televizijskim prenosom odmevnega zaslišanja kandidata za vrhovnega sodnika Bretta Kavanaugha, ki se je branil obtožb, da je v srednji šoli poskušal posiliti dekle. Vprašala ga je, ali je kdaj spil toliko, da se naslednji dan ni spomnil dogodkov. Odvrnil ji je: »Mislite, če sem zaradi alkohola izgubil zavest? Ne vem, ste jo vi?« Njen umirjen odgovor in njegov dvakratni besedni napad, za katerega se je takoj opravičil, sta sredi odmevne sage o izbiri sodnika pomagala k njeni prepoznavnosti.
Podpredsednik ZDA kot politični mentor
Po študiju na Yalu in v Chicagu, kjer je bila sošolka bivšega šefa FBI Jamesa Comeya, se je njena kariera pogosto vrtela okoli ljudi, ki so bili ali hoteli biti v Beli hiši. Najbolj je povezana z Walterjem Mondalom, demokratskim podpredsednikom v mandatu Jimmyja Carterja (1977–1981) in predsedniškim kandidatom demokratov leta 1984. Pri njem je delala kot praktikantka, pozneje je bil njen politični mentor. Leta 2004, ko je bila tožilka, jo je demokratski predsedniški kandidat John Kerry izbral za svojo nadomestno kandidatko v Minnesoti, kar pomeni, da je na terenu nastopala namesto njega. Leta 2008 je že bila senatorka in tedaj je v tesni tekmi za predsedniško nominacijo stranke podprla Baracka Obamo in ne Hillary Clinton, istega leta pa je imela tudi govor na konvenciji demokratske stranke. Blizu si je bila z republikanskim predsedniškim kandidatom leta 2008, senatorjem Johnom McCainom, ki je bil znan po trmoglavosti, a tudi po tem, da je znal premostiti strankarske delitve. Slednje naj bi bila ena od odlik Klobucharjeve v zgoščeni konkurenci, enako kot zmožnost doseganja rezultatov. To je dokazala že, ko se jima je s soprogom Johnom Besslerjem, odvetnikom in profesorjem, rodil edini otrok, hči Abigail, ki je imela po rojstvu redko motnjo nezmožnosti požiranja, a so ju vseeno 24 ur po porodu odpravili iz bolnišnice. Dosegla je, da so v Minnesoti ta rok podaljšali na 48 ur, kasneje pa je to za vse ZDA uzakonil Bill Clinton.
Čeprav Klobucharjeva velja za razmeroma progresivno, so nekateri kandidati še precej bolj levo, kar je na strankarskih volitvah zanjo lahko minus. Ker je iz Minnesote, pa si morda lahko obeta več podpore v sosednji Iowi, kjer prvi volijo predsedniškega kandidata stranke, tamkajšnji uspeh pa je izredna popotnica za naprej. Veliko bo odvisno od nastopov – demokratski kandidati bodo imeli kar dvanajst soočenj. In seveda od izogibanja aferam, kakršna se je napovedovala s članki o njenem domnevno nesramnem vedenju do podrejenih, kar je lahko tudi preračunljiv napad na njen videz prijazne političarke, ki predvsem deluje avtentično – kot nasprotje poraženke iz leta 2016 Hillary Clinton.
Klobucharjevo pa omenjajo tudi kot idealno podpredsedniško kandidatko. Tako visoko v ameriški administraciji ni bil noben ameriški Slovenec – še najbliže je bil verjetno senator iz Ohia Frank Lausche, sin slovenskih priseljencev, ki so ga leta 1956 omenjali kot mogočega podpredsedniškega kandidata demokratov. Tudi to bi zadoščalo, da bi ji morala Melania Trump vrniti naziv…
