Če bi v teh dneh vprašali Newyorčane o njihovem županu Zohranu Mamdaniju, bi beseda najbrž najprej nanesla na njegove brke. Ko znana osebnost opazneje spremeni videz, je to pač vedno aktualna tema pogovorov, Mamdani pa si je v začetku meseca obril svojo znamenito brado in pustil goste brke ter se na tak način pridružil gibanju movember in opozarjanju na zdravje moških. Politična nota na koncu seveda ni izostala. Napovedal je, da bo mesto vložilo štiri milijone dolarjev v nov center za zdravljenje raka prostate v Brooklynu.
Takšnih in drugačnih napovedi je bilo v zadnjih mesecih veliko. Mamdani je župan ameriškega mesta od 1. januarja, ko je prebil nekaj mejnikov. S 35 leti je najmlajši v zgodovini New Yorka od združitve občin, je prvi musliman na čelu velikega jabolka in je izpričani demokratični socialist. Ta leva veja demokratske stranke se krepi, socializem v ameriški politiki ni več nesprejemljiv izraz, Mamdani pa je posebej na očeh. Novembra lani je v prvem krogu zmagal na županskih volitvah s progresivnim programom v mestu, ki velja za utrdbo demokratov, četudi vse ni ideološko, ko denimo pride do vprašanja varnosti.
Zdaj je naokoli eno leto od zmage in dober mesec manj, odkar je prisegel na čelo 8,5-milijonske metropole. Do končnih sodb o njegovi uspešnosti je še daleč, je pa tu prvi vmesni čas. Ta kaže, da je za vodenje največjega ameriškega mesta mogoče uporabiti prispodobo, ki velja za ameriško zunanjo politiko, da je namreč kot letalonosilka, kjer je mogoče smer obrniti samo počasi.
Mamdani je župan ameriškega mesta od 1. januarja, ko je prebil nekaj mejnikov. S 35 leti je najmlajši v zgodovini New Yorka od združitve občin, je prvi musliman na čelu velikega jabolka in je izpričani demokratični socialist.
Župan je v mnogočem odvisen od sodelovanja z guvernerjem zvezne države New York, od različnih odborov, ki o pomembnih temah odločajo neodvisno, in tudi od odločitev sodišč, kjer mnoge kočljive politike neizogibno pristanejo. Odvisen je celo od zvezne vlade. Tu Mamdaniju priznavajo, da je spletel nepričakovano konstruktiven in nekonflikten odnos s predsednikom Donaldom Trumpom, ki New York očitno še vedno nosi globoko v sebi, kljub vsem kritikam in selitvi na Florido.
Štiri izpolnjene obljube, dve prelomljeni
Novinar Anthony Esguerra in ekonomistka Cha Crisostomo sta januarja, takoj po prisegi Mamdanija, ustvarila spletni portal, na katerem spremljata uresničevanje njegovih obljub. V precep sta jih vzela sto in trenutno je uresničil štiri, prelomil dve, dvajset jih je v postopku poskusa uresničevanja, 74 pa jih še čaka, da se jih loti, navajajo. Najodmevnejša med uresničenimi je gotovo zamrznitev najemnin za približno dva milijona meščanov, ki živijo v stanovanjih z reguliranimi najemninami, ki se lahko vsako leto povišajo samo za toliko, kolikor določi poseben mestni organ. Glede na to, da znaša povprečna najemnina za stanovanje denimo v Brooklynu 4200 dolarjev (3830 evrov) in da najemnine samo rastejo, gre za pomembno potezo, ki pa je trenutno na sodišču zaradi pritožbe lastnikov. Druga izpolnjena obljuba je uzakonitev prednosti neprofitnih vlagateljev pri nakupu večstanovanjskih stavb, ko jih lastnik da v prodajo. Tretja je ustanovitev urada za skupnost LGBTQIA, četrta pa je imenovanje županovega predstavnika za zmanjševanje birokracije za mala podjetja.
Prelomljeni sta obljubi o odmeri 0,5 odstotka mestnega proračuna za javne knjižnice ter o umiku tožbe mesta proti širjenju programa, ki ga je za pomoč pri plačevanju najemnin revnejšim uvedel mestni svet. Županov urad trdi, da je šlo za preseganje pristojnosti in prevelik dvig stroškov za mesto.
Avtobusi še niso brezplačni
To je seveda samo majhen delček Mamdanijevih obljub. V grobem je glavne točke njegovega programa mogoče združiti v pet večjih področij. Glavno je stanovanjsko, kamor šteje približno tretjina vseh njegovih obljub. Poleg že omenjenih zamrznjenih najemnin izstopa obljuba o gradnji 200.000 dostopnih stanovanj v desetih letih, kar naj bi stalo 22 milijard dolarjev. Mamdani je maja predstavil program uresničevanja tega projekta, ki je dobil ime Od ulice do ulice – stanovanjska politika za novo ero in kjer računa na pomoč zvezne vlade. Torej zdaj Trumpa. Šteje se, da je projekt stekel, ni pa seveda še videti česa oprijemljivega. Ni pa steklo uresničevanje še ene vidne obljube o obvezni vključitvi novogradenj v program stabiliziranih najemnin, za kar bo potreboval sodelovanje oblasti zvezne države, torej tudi guvernerke Kathy Hochul, s katero pa se je tudi dobro ujel. Potem pa je tu še vrsta drugih napovedanih ukrepov; mnogi so namenjeni predvsem zaščiti in varnosti najemnikov.
Drugi večji sklop je promet. Najbolj odmevna je obljuba o brezplačnih avtobusih, ki se je še ni lotil. Stala bi 800 milijonov dolarjev in zahteva sodelovanje zvezne države. Začeli pa so se postopki za pospešitev mestnega prometa za šest minut krajšo povprečno vožnjo, predvsem z odrejanjem voznih pasov samo za avtobuse. To ima v kaotičnem mestnem prometu sicer lahko zelo drugačne učinke za vse druge udeležence.
Zbiranje milijard z višjimi davki
Še en zelo odmeven sklop je otroško varstvo, ki naj bi bilo nekoč brezplačno za vse od šestih tednov do petih let starosti. Začetek je tu, saj so pripravili program za 12.000 brezplačnih mest za dvoletnike. Program je predstavil skupaj z guvernerko Hochul, država pa je vanj vložila 1,2 milijarde dolarjev.
Četrti sklop se tiče nižanja življenjskih stroškov. Ena najbolj izpostavljenih idej je odprtje petih mestnih trgovin z dostopnimi, neprofitnimi cenami, ene v vsaki občini. Trenutno so stekle priprave na prvo v vzhodnem Harlemu, kar naj bi mesto stalo trideset milijonov dolarjev.
Našteti in še vrsta drugih ukrepov imajo skoraj vsi nekaj skupnega: treba jih je financirati. Odgovor Mamdanija na to je bil dvig davka na dobiček podjetij v zvezni državi New York s 7,25 na 11,5 odstotka ter obdavčitev večine tistih nepremičnin v mestu, ki niso prvi dom lastnika. Predlog je letos spremenil, ker bi ga težko uresničil, tako da bi zdaj zvišal davčno stopnjo za podjetja samo v New Yorku za približno 1,8 odstotne točke ter za dve odstotni točki davek za tiste s prihodkom nad milijonom dolarjev. S tem bi zbral približno 4,5 milijarde dolarjev, še približno dve milijardi in pol pa z drugimi višjimi davki. Za zdaj so to načrti.