Na srečanjih z ameriškimi uradniki so sodelovali vodilni predstavniki družb ExxonMobil, Chevron in ConocoPhillips. Izvršni direktor Exxona Darren Woods je opozoril, da bi lahko cene nafte še dodatno narasle, če bi špekulanti izkoristili razmere na trgu, poleg tega bi lahko prišlo tudi do resnih motenj pri oskrbi z naftnimi derivati, piše Wall Street Journal, ki ga povzema Index.
Podobno zaskrbljenost sta izrazila tudi izvršni direktor Chevrona Mike Wirth in direktor ConocoPhillipsa Ryan Lance, ki sta poudarila, da bi zaprtje ključnega pomorskega prehoda lahko povzročilo dolgotrajno nestabilnost na svetovnih energetskih trgih.
Ukrepi, ki jih preučuje Bela hiša
Administracija v Združenih državah Amerike razmišlja o več ukrepih za znižanje cen nafte. Med možnostmi so omilitev sankcij za rusko nafto, sprostitev večjih količin iz strateških naftnih rezerv ter odprava omejitev za prevoz surove nafte med ameriškimi pristanišči. Eden od predstavnikov Bele hiše je za časnik Wall Street Journal dejal, da potekajo tudi pogovori o povečanju pretoka nafte med Venezuelo in ZDA.
Pogovori o vrnitvi v Venezuelo
Ameriški uradniki, med njimi minister za notranje zadeve Doug Burgum, so se s predstavniki Exxona in ConocoPhillipsa pogovarjali tudi o možnosti njihove vrnitve v Venezuelo. Takšen korak bi lahko prinesel večmilijardne naložbe v močno oslabljeni venezuelski naftni sektor.
Podjetji ExxonMobil in ConocoPhillips sta Venezuelo zapustili leta 2007, potem ko je takratni predsednik Hugo Chavez nacionaliziral njuno premoženje. Obe družbi še vedno po sodni poti zahtevata povračilo več milijard dolarjev, za katere menita, da jima pripadajo.
Ozadje krize
Napetosti na energetskem trgu so se zaostrile, potem ko je Islamska revolucionarna garda sporočila, da zapira Hormuško ožino za večino ladij. Odločitev je sledila ameriško-izraelskim napadom na Iran, ki so se začeli 28. februarja.
Pred začetkom spopadov je skozi ožino vsak dan potovalo približno 20 milijonov sodov nafte, zato je prekinitev prometa povzročila močan skok cen na svetovnih trgih. V napadih je po poročilih umrlo okoli 1300 ljudi, med njimi tudi takratni vrhovni iranski voditelj Ali Hamenei. Iran je odgovoril z izstrelitvijo brezpilotnih letalnikov in raket na cilje v Izraelu, Jordaniji, Iraku ter v zalivskih državah, kjer so nameščene ameriške vojaške enote.
